Gaza ne more vzdrževati potrebne infrastrukture
V Gazi je le okoli tri odstotke vode pitne. Ljudje pitno vodo slabe kakovosti pridobivajo tudi z razsoljevanjem morske vode. Potrebno infrastrukturo je nemogoče vzdrževati zaradi izraelskih napadov in blokade.

Voda je v Gazi, še posebej v njenih begunskih taboriščih, vredna zlata. 34-letna Nahed Radvan, ki živi z osmimi otroki in razširjeno družino, pravi, da ima njena družina običajno vodo le dva dni na teden. Še takrat voda, ki jo dobijo, ni čista in pitna. Zaradi visoke slanosti nas pečejo oči, je dejala po poročanju Al Džazire. Slaba kakovost vode povzroča tudi številne druge zdravstvene težave, recimo težave s kožo ali trebušne infekcije.

Velik izziv trajnostne mobilnosti je zagotoviti visoko stopnjo dostopnosti in mobilnosti, pri tem pa se izogniti številnim negativnim posledicam. Ravnotežje med pozitivnimi in negativnimi platmi prometa zahteva veliko dobrih idej, celovitega spremljanja stanja in tudi nekaj drznosti. Razvoj trajnostne mobilnosti je zato kompleksen, dolgotrajen in razmisleka poln proces.

Brošura Okolje, promet in zdravje je vzpodbuda in podpora slovenskim občinam pri sprejemanju uravnoteženih odločitev o trajnostni mobilnosti. Podpira tudi njihove aktivnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Je dober vir informacij o tem, kako promet vpliva na naše življenje, okolje in zdravje ter kaj lahko vsi skupaj glede tega ukrenemo.

Slovenija je glasovala za podaljšanje
Predlog Evropske komisije (EK), ki je želela začasno podaljšati dovoljenje za uporabo herbicida glifosata, ni prejel potrebne podpore med državami članicami. Slovenija je sicer predlog podprla.

Predstavniki držav članic so v okviru razprave v odboru za rastline, živali, živila in krmo odločali o kompromisnem predlogu, po katerem bi začasno podaljšali dovoljenje za obdobje od 12 do 18 mesecev. V tem času naj bi Evropska agencija za kemikalije (Echa) objavila mnenje o morebitni rakotvornosti glifosata.

Odgovor AAG na pojasnila MOP o osnutku Uredbe o stanju tal, po zaključeni javni razpravi, ki jih najdemo na strani MOP pod Medijsko središče, z dne 23.8.2016.

AAG ponovno ugotavlja, kljub pojasnilom MOP, da osnutek nove uredbe krši več členov Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki ga je sprejel državni zbor. Osnutek nove uredbe (ki je podrejen ZVO-1 in ga sprejema vlada) navaja, da je pripravljen na osnovi 23.člena ZVO-1, ki določa standarde kakovosti okolja (v našem primeru tal) in sicer njegovega prvega in drugega odstavka.

Ugotoviti moramo, da ga v resnici krši, ker novi osnutek ne sledi 23.členu, njegovemu prvemu in drugemu odstavku.

Družba ZEOS, d.o.o. je v sklopu LIFE projekta Gospodarjenje z e-odpadki lansirala 30 uličnih zbiralnikov za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij v večjem delu Pomurja. Skupaj s podjetjem Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. jih je s podpisom listine predala v uporabo občinam Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina, Turnišče in Velika Polana. Na srečanju so organizatorji projekta napovedali tudi prihajajoče ozaveščevalne dogodke v lokalnem okolju.

Na dogodku v Murski Soboti so organizatorji projekta družba ZEOS, d.o.o. skupaj z lokalnim partnerjem Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. predstavili postavitve uličnih zbiralnikov za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij. S podpisom listine so jih predali v uporabo na večje ekološke otoke v zgoraj omenjenih občinah. Ulični zbiralniki so bili posebej za dogodek vsi zbrani na lokaciji, v prihodnjih dneh pa bodo postavljeni na svoje mikrolokacije, ki bodo tudi jasno označene na spletnem zemljevidu vseh zbirnih točk e-odpadkov na spletni strani projekta.

Zagotovo ste v teh poletnih dneh že naleteli na reklamo Petrola za kavo na poti, v kateri si ona zjutraj zaželi kavo: ”Tisto tvojo, dragi”. No, potem on seveda steče na bencinsko, natoči dva lončka kave in ju doma prelije v navadno skodelico zase in za drago. Kje lončka končata reklama seveda ne pove.

Mogoče boste rekli da dlakocepim, a na Petrolovi spletni strani sem odkrila, da dnevno prodajo preko 15.000 takšnih kav. Preprost izračun da oceno, da letno samo to podjetje ustvari 5,5 milijona odpadnih lončkov in pokrovčkov. Kar zajeten kup.

Katalog predstavlja 12 tujih in domačih zgodb skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v lokalnem okolju vzele v svoje roke in ustvarile koristi zase in za širšo družbo

Organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora so izdale katalog 12 tujih in domačih dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, s katerim želijo motivirati občine, nevladne organizacije, zadruge, civilne iniciative in druge oblike organiziranja na lokalni ravni, da prevzamejo aktivno vlogo pri izgradnji svoje blaginje s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih okoljih.

Turizem je četrta največja globalna industrija, ki kljub občasnim pretresom neprekinjeno narašča, pravi UNWTO in ocenjuje, da so investicije v turizem eden ključnih dejavnikov družbeno-gospodarskega razvoja preko ustvarjanja novih delovnih mest, razvoja infrastrukture in prihodkov iz izvoza. Od leta 1950 se je število mednarodnih prihodov turistov s 25 milijonov, povečalo na 1.133 milijonov leta 2014. Vzporedno s tem naraščajo prihodki, ki naj bi do 2030 dosegli 1,8 milijarde USD, od česar jih v Evropski uniji nastane 40 odstotkov.

Na drugi strani za turizem velja, da porabi veliko energije in drugih virov ter ustvari znatne količine odpadkov. UNEP je ocenil, da je bil leta 2011 mednarodni turizem odgovoren za nastanek 48 milijonov ton odpadkov, kar predstavlja 14 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov na globalni ravni.

Vsak od nas brez pomisleka dnevno prinaša v svoj dom na kupe stvari, ki se po nekaj minutah spremenijo v odpadke. Ponosni smo, če pridno ločimo papir, steklo in embalažo in to odložimo v prave zabojnike. In od tistega trenutka naprej te smeti zginejo izpred oči in niso več naš problem. A zgolj reciklaža ni rešitev!

Morda je čas, da začnemo razmišljati drugače. Bi lahko živeli tako, da bi v našem domu imeli samo stvari, ki jih res potrebujemo, kupovali hrano brez embalaže, šli po nakupih s svojo vrečko iz blaga, čistili z doma pripravljenimi čistili, ki ne škodujejo okolju…? Na prvi pogled se zdi to skoraj misija nemogoče. Kje začeti? Kako? Bomo zaradi tega imeli manj časa, bomo zapravili več denarja?

Več nepovezanih okoljskih raziskav je potrdilo tezo, da morska gladina narašča precej hitreje od pričakovanj. Posledice bi bile lahko hude že do konca stoletja.

Naraščanje morske gladine je proces, ki zaradi segrevanja zemeljskega ozračja traja že nekaj časa. Višje temperature povzročajo topljenje ledu, hkrati pa povzročajo tudi segrevanje in posledično raztezanje vode, zaradi česar gladina morja konstantno narašča.

Znanstveniki pojav že dolgo opazujejo, trenutno splošno sprejeti podatki pa kažejo, da gladina vsako leto naraste za 3,5 milimetra. Različni raziskovalci so bili začudeni nad številko, saj bi morala po podatkih o taljenju ledu gladina naraščati še precej hitreje.

Ob vstopu v Zero Waste mrežo občine sprejmejo ustrezne načrte, cilje in ukrepe, s katerimi nameravajo te cilje doseči. Del načrta je tudi najmanj eno letno srečanje Zero Waste odbora ter posredovanje letnega poročila o tem, kako občina napreduje proti zastavljenim ciljem.

V letu 2015 so vse občine povečale deleže ločenega zbiranja in znižale količine mešanih ostankov, a so vse tudi zabeležile povečanje količin nastalih odpadkov. Mestna občina Ljubljana ni oddala letnega poročila in Zero Waste odbor se ni sestal niti enkrat, zato je edina slovenska občina na poti do družbe brez odpadkov z rumeno oznako.

Nakup in uporaba naprav ter opreme, delujoče na električno energijo ali baterije, predstavlja eno izmed najhitreje rastočih vej potrošnje. Posledica je povečevanje količine odpadkov, ki nastanejo po izteku življenjske dobe naprav. V letu 2013 je bilo v Sloveniji prodanih 28.493 ton tovrstnih proizvodov, ločeno je bilo zbranih 8.539 ton odpadne opreme, kar predstavlja le slabo tretjino (vir: program_ravnanja_z_odpadki_v3.pdf).

Vsa zbrana odpadna oprema je bila ustrezno obdelana in poslana v nadaljnjo predelavo, reciklažni obrati pa so uspešno pridobili surovine, primerne za proizvodnjo novih izdelkov (železo, plastiko, žlahtne kovine itd).

Slabi smo pri kakovosti zraka
Ameriška univerza Yale je izdala podatke za svoj okoljski indeks EPI in Slovenija se je uvrstila v sam vrh sveta skupaj s še štirimi nordijskimi državami. Slovenci najbolj skrbimo za živali in rastline.

Na Yalu so zbrali in primerjali podatke za devet okoljskih dejavnikov v obdobju od leta 2000 do leta 2014 – vplivi okolja na zdravje, kakovost zraka, voda in kanalizacija, vodni viri, kmetijstvo, gozdovi, ribištvo, biotska raznovrstnost in življenjsko okolje ter podnebje in energija. Vsi ti dejavniki pa so sestavljeni iz enega ali več poddejavnikov.

Celostna prometna strategija (CPS) Maribora je nastala v letih 2012 in 2013 v okviru projekta »TRAMOB – izdelava načrta trajnostne mobilnosti v mestu in okolici« in je bila sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Mestni svet MO Maribor je dokument obravnaval in se z njim seznanil na seji decembra 2013.

Gre za dokument, ki upošteva in nadgrajuje obstoječe strateške dokumente mesta in regije ter je bil izdelan v skladu s Smernicami za izdelavo Celostnih prometnih strategij Ministrstva RS za infrastrukturo in prostor iz leta 2012.

Mestna občina Nova Gorica izbrana za izvedbo pilotnega projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v občini

Društvo Focus, Umanotera, Inštitut za politike prostora in Pravno– informacijski center nevladnih organizacij so v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri izbrali občino, v kateri se bo izvajal pilotni projekt skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Na razpis je prispelo devet zelo dobrih prijav, izbrana pa je bila Mestna občina Nova Gorica. Potrebe in potenciali občin za razvoj trajnostnih skupnostnih praks so veliki.

Slovenske občine so bile vabljene k prijavi interesa za izvedbo pilotnega projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v občini. Rok za prijavo interesa je bil 1. julij 2016, namenjen pa je bil občinam, ki želijo razviti in podpreti skupnostne modele delovanja in ki prepoznavajo svojo vlogo skrbnika količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju.

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (EP) v Strasbourgu je 12. aprila 2016 potekalo glasovanje o resoluciji o pridržku EP za podaljšanje uporabe herbicida glifosata v kmetijske namene. Z glasovanjem so evropski poslanci izrazili pomisleke do predloga Evropske komisije (EK) o podaljšanju obdobja uporabe herbicida glifosata v EU za 15 let, ki ga je EK pripravila na podlagi znanstvenih priporočil Evropske agencije za varnost hrane (EFSA).

Obdobje dovoljene uporabe glifosata v EU seje  namreč zaključilo junija 2016, poslanci pa so večinsko podprli podaljšanje uporabe glifosata za 7 let. Med njimi so bili tudi Slovenski poslanci saj je samo g. Lojze Peterle glasoval proti podaljšanju.

Ob vstopu v Zero Waste mrežo občine sprejmejo ustrezne načrte, cilje in ukrepe, s katerimi nameravajo te cilje doseči. Del načrta je tudi najmanj eno letno srečanje Zero Waste odbora ter posredovanje letnega poročila o tem, kako občina napreduje proti zastavljenim ciljem. V letu 2015 so vse občine povečale deleže ločenega zbiranja in znižale količine mešanih ostankov, a so vse tudi zabeležile povečanje količin nastalih odpadkov. Mestna občina Ljubljana ni oddala letnega poročila in Zero Waste odbor se ni sestal niti enkrat, zato je edina slovenska občina na poti do družbe brez odpadkov z rumeno oznako.

Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica
Glede na vrednosti kazalnikov, ki nam jih je posredovalo Komunalno podjetje Vrhnika, so občine uspele povečati ločeno zbiranje iz 76,13 odstotkov (ob vstopu v mrežo Zero Waste) na 80,58 odstotkov v letu 2015. Za 14,46 kg se je znižala količina mešanih ostankov na prebivalca. Na drugi strani pa občine beležijo 3,74 kg na prebivalca več nastalih odpadkov.

Velikokrat je naše življenje zelo naporno in stresno in komaj čakamo na zaslužen počitek. Naslednji meseci bodo v znamenju kolon avtomobilov, ki se bodo po polžje premikali proti izbrani deželi.

V avtih pa utrujeni potniki, ki si gasijo žejo z vodo v plastenkah, tešijo lakoto s hrano, na hitro nabrano na policah bencinskih servisov, zavito v vse mogoče papirčke, folije in plastiko. Ceno tega vsakoletnega preseljevanja narodov pa bo kot običajno plačala narava. Ali pa bo morda letos kaj drugače? Zakaj ne bi tokrat potovali in dopustovali v duhu Zero Waste?

Okoljski kriminal četrta najpogostejša kriminalna dejavnost
Okoljski kriminal je lani v svetu povzročil za 258 milijard ameriških dolarjev škode, kažejo podatki Združenih narodov. To je 26 odstotkov več kot leto prej.

Številke glede okoljskega kriminala, ki med drugim vključuje nedovoljen lov na živali, škodljivo poseganje v gozdove in trgovanje z nevarnimi odpadki, sta v poročilu razkrila Okoljski program Organizacije združenih narodov (OZN) in Interpol.

Svoj delež h končni vsoti so prispevali tudi nedovoljeno izkoriščanje virov zlata in rudnin, nedovoljen ribolov ter goljufanje z izpusti ogljika. "Okoljski kriminal narašča s srhljivo hitrostjo," je opozoril generalni sekretar Interpola Jürgen Stock, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po podatkih znanstvenikov je bila septembra lani ozonska luknja nad Antarktiko štiri milijone kvadratnih kilometrov manjša, kot je bila leta 2000. Znanstveniki imajo dokaze, da se ozonski plašč nad Antarktiko krepi in obnavlja, kar je posledica nadzora nad proizvodnjo in uporabo snovi, ki tanjšajo ozonsko plast. V zadnjih 15 letih se je ozonska luknja nad Antarktiko tako zmanjšala za približno velikost površine Indije, piše BBC.

Ozonski plašč zaščita pred UV-žarki
V 80. letih so britanski znanstveniki v stratosferi približno deset kilometrov nad Antarktiko opazili dramatično tanjšanje ozonske plasti. Luknje v njej so začele na letni ravni nastajati v 80. letih prejšnjega stoletja zaradi široke uporabe plinov CFC, ki so jih našli v klimatskih napravah, hladilnikih, lakih za lase ...

Prelomno poročilo organizacij HEAL, Climate Action Network (CAN) Evropa, Sandbag in evropske pisarne WWF je pokazalo, da premogovne elektrarne v Evropi, vključno s TEŠ in TE-TOL, slabšajo zdravje prebivalcev bližnjih držav ter da bi vseevropski program opuščanja premoga znatno izboljšal zdravje prebivalcev.

Poročilo “Temni oblak Evrope” analizira zdravstvene vplive evropskih premogovnih elektrarn povezane z onesnaženostjo zraka, za katere so bili dostopni zadnji podatki (257 od 180 elektrarn) in ugotavlja, da so bili leta 2013 izpusti premogovnih elektrarn odgovorni za 22,900 prezgodnjih smrti, povzročili pa so do € 62.3 mrd zdravstvenih stroškov.

NA POTEZI STA VLADA IN DRŽAVNI ZBOR
Odločitev Evropske komisije, da bodo sporazum o prosti trgovini s Kanado (CETA) ratificirali tudi nacionalni parlamenti, predstavlja pomemben preobrat. Sedaj sta na potezi Vlada in Državni zbor.

A odločitev, ali bo Slovenija podprla v javnosti nepriljubljeni in nedemokratični sporazum, bosta morala Vlada in Državni zbor sprejeti v kratkem. Evropska komisija pričakuje, da bo Svet EU že konec septembra razpravljal o sporazumu CETA in ga uradno potrdil v oktobru. Vladi in Državnemu zboru tako po počitnicah ostaja na voljo le dva tedna, da preuči več kot 1500 strani sporazuma in o njem opravi temeljito razpravo ter sprejme tehtno odločitev. Smiselnost današnje odločitve Evropske komisije je vprašljiva tudi zaradi predvidene začasne rabe sporazuma, saj bi naš parlament glasoval o ratifikaciji sporazuma, katerega določbe bi že bile veljavne in zavezujoče za Slovenijo.

Prilagajanje je neizogibno. Čim prej, tem bolje.
Ne glede na to, kako dobro bo svet nadziral izpuste toplogrednih plinov v prihajajočih letih, se bo podnebje še naprej spreminjalo. Svet zaradi velike inercije podnebnega sistema še ni občutil niti polnega učinka današnje ravni toplogrednih plinov. Dosedanji izpusti so v zadnjem stoletju povzročili dvig povprečne globalne temperature na zemeljskem površju za 0,7 stopinje, njihov vpliv pa se bo nadaljeval vsaj še stoletje.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja: v zadnjih 50 letih je bil izmerjen dvig povprečne temperature za 1,7 °C. Zmanjšala se je višina snežne odeje in povečalo trajanje sončnega obsevanja. Število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je močno povečalo.