Zadruga Dobrote iz Dravograda je skupaj z Ekologi brez meja v letih 2013 do 2015 izvajala projekt Tekstilnica. Glavni cilj projekta je bilo ozaveščanje splošne javnosti o problematiki tekstila - od proizvodnje do potrošnje in ravnanja s tekstilnimi odpadki ter zbiranje, predelava in ponovna uporaba rabljenega tekstila.

Odzivi prebivalstva so bili odlični, saj so to očitno potrebovali. Zato se je mreža zabojnikov za tekstil hitro širila po skoraj vsej Sloveniji. Prav tako so vse bolj postale priljubljene izmenjave oblačil, ki so naredile velik premik v glavah ljudi. Od začetka je bilo evidentno, da imajo ljudje pomisleke glede nošenja oblačil iz druge roke, saj so to povezovali s pomanjkanjem in ne s pozitivnim učinkom na okolje. Z vztrajnostjo in dobro komunikacijo pa so se ti tabuji počasi izničili in tovrstni dogodki ter trgovine z oblačili iz druge roke so postale danes že trend.

Glede na rezultate cestnih testov, ki jih je naročila nizozemska vlada, tovornjaki, ki vozijo na utekočinjeni zemeljski plin (UZP), onesnažujejo zrak do petkrat bolj kot dizelski tovornjaki. Ti rezultati so v nasprotju s trditvami proizvajalcev tovornjakov, da imajo tovornjaki na plin za več kot 30 odstotkov nižje emisije dušikovega oksida (NOx).[1], [2]

Organizacija Transport & Environment (T&E), katere član je tudi društvo Focus, je danes objavila rezultate testiranj in pravi, da bi morale države EU ukiniti izjemno nizke davčne stopnje, ki v večini držav veljajo za fosilni plin v prometu, ter tako prenehati spodbujati uporabo umazanih tovornjakov na plin.

Izsledki nedavne raziskave mreže Transport & Environment (T&E), katere član je tudi društvo Focus, kažejo, da bi lahko nenadzorovan pojav avtomobilov brez voznikov povečal promet v evropskih mestih za 50-150 odstotkov, kar bi pomenilo celodnevne prometne konice.

Zaradi neregulirane »divje« rasti števila samovozečih avtomobilov - ki jo pričakujejo nekateri v avtomobilski industriji - bi se lahko do leta 2050 emisije CO2, ki jih povzročijo avtomobili, povečale za 40 odstotkov, s čimer bi bilo praktično nemogoče doseči evropske podnebne cilje.[1]

Anekdote skozi 60.000 kilometrov

»Medtem, ko poganjamo pedala koles na zadnjih kilometrih do prejemnikov paketne dostave brez izpušnih plinov, bomo po razdalji kmalu dvakrat obkrožili Zemljo.«

Kakšne so zgodbe “izza malih usod z velikim dosegom” smo povprašali kurirje mladega socialnega podjetja Kooperativa LMC ZELENA DOSTAVA, z.o.o., so.p. (http://lmc.si/), ki so v treh letih s kolesi dostavili 100.000 paketov in začetni “družbeni eksperiment” trajnostne mobilnosti pripeljali do priznanja Dobre prakse s strani Interreg Europe.

»VREME JE ŠE NAJMANJŠI PROBLEM«
Žgoče sonce, podivjan veter, neumorni dež, dolgotrajni sneg in plundra - so večni sovražniki kolesarjev. Skupaj s skavti lahko rečemo, da ni slabega vremena, je le slaba oprema in še ta precej drago stane. Navsezadnje je neugodno vreme slabo tudi za pakete, ker se zmočijo, dostavljanje je oteženo in upočasnjeno. Vendar je večina kurirjev kolesarjev po srcu in “vreme ne kljubuje toliko kot ljudje.”

Največje vabilo na podnebni štrajk
Mladi za podnebno pravičnost so danes s podporo organizacij Greenpeaca Slovenija, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Umanotera, na Trgu republike v Ljubljani oblikovali velik napis “SOS” s pripisom “Pridite 27.9.”, s čimer so pozvali ljudi k čim večji udeležbi Podnebnega štrajka, ki bo potekal 27.9. ob 11:55 v več mestih v Sloveniji (zaenkrat v Ljubljani, Mariboru, Novem Mestu, Novi Gorici, Brežicah, Krškem, Velenju, Kopru, Ljutomeru, Ormožu).

Primož Turnšek, predstavnik Mladih za podnebno pravičnost je pojasnil, zakaj je nujno, da se povežemo in aktiviramo:
“Človeštvo je preseglo meje planeta, ki podpirajo civilizacijo, kot jo poznamo. S svojim nepremišljenimi praksami, kot so industrija, živinoreja, sprememba rabe tal, idr. uničujemo biološke kapacitete, ki podpirajo življenje na našem planetu. Zato je nujno, da se povežemo vsi člani družbe in skupaj začnemo iskati vzroke in rešitve za nastalo podnebno krizo. Podnebni štrajki so zajeli svet na pobudo mladih, a nadaljevati jih moramo vsi.”

21. septembra se bo ponovno odvila največja globalna čistilna akcija, ki je lani združila 18 milijonov ljudi iz več kot 150 držav, tudi iz Slovenije. 36-urni zeleni val, ki se bo širil od Nove Zelandije do Havajev, pa se bo kljub temu da vseslovenske čistilne akcije več ne bo, ustavil tudi v domovini rekorda po odstotku udeležencev čiščenj.

Sovpadanje akcije Očistimo svet (World Cleanup Day) s svetovnim dnem miru ni naključje. Za miren svet je potreben čist svet; tak, ki ne zlorablja naravnih virov, katerih primanjkljaj je vse pogosteje povod za konflikte in migracije. Zato namen tudi tokratne akcije ni le združujoče čiščenje, ampak opozarjanje na podnebno krizo ter nujnost smotrnega ravnanja z viri in odpadki. Po izvedbi treh uspešnih akcij Očistimo Slovenijo je to še vedno gonilo društva Ekologi brez meja, katerega vizija je svet brez odpadkov.

Misija nemogoče: Kako lahko proizvajalci avtomobilov dosežejo cilje zmanjšanja CO2 in se izognejo globam
Izšla je analiza mreže Transport & Environment, katere član je tudi društvo Focus z naslov »Misija nemogoče: Kako lahko proizvajalci avtomobilov dosežejo cilje zmanjšanje CO2 in se izognejo globam.« Analiza ugotavlja, da zakonodaja EU spodbuja rast cenovno dostopnih električnih vozil, povečanje prodaje električnih vozil, pa je najučinkovitejše strategija za zagotavljanja uskladitve s ciljem zmanjšanje CO2 iz novih vozil za leto 2021.

Stroški naložb potrebnih za doseganje podnebnih ciljev za avtomobile so pol manjši od glob, ki jih bodo proizvajalci avtomobilov primorani plačati v kolikor ne dosežejo potrebnega zmanjšanja emisij. Ena izmed glavnih ugotovitev analize je, da za nedavno povečanje emisij toplogrednih plinov novih vozil ni kriv upad prodaje dizelskih vozil, temveč povečanje prodaje športnih terenskih vozil iz 7 % leta 2009  na 36 % v letu 2018.

LUPA 2019 - 18. festival nevladnih organizacij

Zapisala Mojca Kirn,
Odgovarja Jurij Bavdaž vodja logistike 

MK: Festivala nevladnih organizacij LUPA, letos že 18. zapored v samem središču Ljubljane na Bregu, se je skupaj z društvom kROG9 na stojnici št. 29 udeležila tudi Kooperativa LMC z.o.o. - so.p. . Na stojnici je bilo za vaše tricikle in zadrugo kar veliko zanimanje. Kaj ste predstavili zainteresirani javnosti.

JB: Kooperativa LMC je predstavila svoj program Zelena dostava,  zainteresirani posamezniki pa so se lahko tudi popeljali z električnim triciklom ter zvedeli nekaj več o neprofitnem (socialnem) podjetništvu in zadrugah.

Danes me je šokirala novica, ki niti ni tako šokantna, ampak precej logična posledica našega kratkega obstoja na planetu Zemlja. Plastika zdaj že pada z neba! Očitno nam bo celo uspelo povečati količine plastike v morjih napram ribam še pred letom 2050. Bravo! Ampak, kaj pa naj naredimo?

Če poznate naš portal Manj je več, se vsaj tu pa tam pridružite vrsti ‘vrečkarjev in kozarčkarjev’, ki obiskujejo zero waste trgovine, in raje popravite, preden zavržete, ste na odlični poti. Lahko pa storite še nekaj! In to kar takoj!

Ekologi brez meja so po enem letu ozaveščevalne kampanje in raziskovalnega dela “potegnili črto” pod eno najbolj gorečih okoljskih tem zadnjega obdobja. S plastiko za enkratno uporabo so se ukvarjali od nastanka do razkroja, od proizvajalca do potrošnika in predelovalca. Nevladniki opozarjajo, da moramo pospešiti in v praksi udejaniti ambiciozne korake, če želimo ustaviti tempo, s katerim plastično onesnaževanje podžiga podnebno krizo.

Projekt Plastika naša vsakdanja, ki ga delno financira Ministrstvo za okolje in prostor, je v prvi fazi nagovoril potrošnike. Z ozaveščevalnimi grafičnimi in video vsebinami so prodrli v gospodinjstva, šole, javne ustanove in ljudi spodbudili, da plastiko za enkratno uporabo preženejo iz svojega vsakdana.

Prav ZDAJ lahko VI naredite največ, da neha Amazonski gozd goreti in se sekati

Amazonski tropski pragozd, pljuča sveta, gori! Gozd v katerem živi tri milijone živalskih in rastlinskih vrst, se spreminjajo v žerjavico. Dim se vali na tisoče kilometrov daleč, mesta so v dimu.

Ob pogledu na slike, posnetke se počutimo slabo, grozno. Kaj lahko mi drobni posamezniki naredimo? Nič? Gremo protestirat, zahtevamo naj prenehajo sekat, kurit, uničevat gozd?

V Sloveniji že dolga leta potekajo tradicionalne spomladanske čistilne akcije. Z organizacijo akcij Očistimo Slovenijo smo dosegli premik obravnave problematike divjih odlagališč z lokalnega na nacionalni nivo. Dvignili smo zavedanje prebivalstva, da gradbeni odpadki v naravo ne sodijo, sistemsko pa se problematika še vedno ni uredila.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2017 proizvedenih 2.728 milijona ton gradbenih odpadkov, kar nanese okvirno 1.300 kg gradbenih odpadkov na prebivalca na leto. V istem letu je nastalo okvirno 42.500 ton kosovnih odpadkov. Ob tem je treba upoštevati, da so gradbeni odpadki težji od kosovnih in praviloma enaka količina predstavlja večjo maso. Med gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov sodijo beton, opeke, ploščice, keramika, les, steklo, plastika, bitumenske mešanice, razne kovine, azbestni materiali ...

Ekologi brez meja smo se ob akciji julij brez plastike osredotočili na ene izmed največjih onesnaževalcev v Ljubljani in Sloveniji v poletnih mesecih - turiste. Na ljubljanskih ulicah smo se z njimi pogovarjali o tem, kakšno se jim zdi okolje v Sloveniji ter o možnostih izogibanja plastike.

Pri lovljenju sogovorcev smo bili pozitivno presenečeni, saj je večina privolila v pogovor.

Pogovor smo začeli z njihovim splošnim vtisom o Sloveniji ter čistosti okolja. Res lepo je bilo poslušati njihove soglasne odgovore, da je Slovenija izredno čista država, da je povsod veliko košev za ločevanje, da so opazili precej ljudi kolesariti in da je Slovenija na splošno super država za življenje. Ob vsakodnevnih okoljskih novicah včasih na to kar malo pozabimo.

ZELENA DOSTAVA

Kooperativa LMC z.o.o.-so.p., s programom Zelena Dostava osvešča, spodbuja, podpira in razvija trajnostno mobilnost preko uporabe tovornih koles.

Gre za socialno podjetje, ki nudi zaposlitev težje zaposljivim dolgotrajno brezposelnim osebam. Največji delež prihodkov  LMC ustvarja z razvažanjem manjših paketov po centru Ljubljane kot pogodbeni sodelavec kurirske hitre pošte DPD, sodeluje pa tudi z e-hrano, Tine Expressom in drugimi.

Že takoj ob prestopu slovenske meje je moje srce poskočilo od veselja. Po več kot mesec dni dolgem potovanju po Balkanu sem končno zagledal znane barve košev za ločevanje odpadkov, ki omogočajo pravilno ločevanje mojih odpadkov in tistih, ki jih poberem na poti, v koše za ločeno zbiranje. Res je, pred vami je zgodba o odpadkih. A če imate radi gore in izzive, nadaljujte z branjem.

Kot ljubitelj gora, navdušenec nad deskanjem na snegu, ljubitelj plezanja, pohodništva, planinarjenja, jadralnega padalstva in gorskega kolesarjenja me vedno znova razjezi količina smeti, ki jo najdem na gorskih pobočjih. V bistvu me motijo prav vse smeti, ki jih najdem kjerkoli v naravi.

Marsikdo že zavija z očmi, ko sliši besedno zvezo zero waste. Le nekaj let nazaj, ko smo Ekologi brez meja aktivno delali na vpeljevanju zero waste strategij na različnih področjih (v občinah, lastnih domovih, hotelih, prireditvah …), je komaj kdo vedel, za kaj gre.

No, tudi danes, ko nas s tem bombardirajo z leve in desne, ko se s tem nazivom kitijo gostinci, organizatorji prireditev, razni kuharji, da o blogerjih in vlogerjih sploh ne govorimo, to ne pomeni, da zares vejo, za kaj gre. Se pa lepo sliši. In potem so tukaj multinacionalke, ki sicer s svojimi izdelki obilno smetijo svet, a zdaj na valovih uspešnih kampanj na temo skrbi za okolje kujejo dodatne dobičke, ne da bi zares kaj ukrenile. Ampak to so vse zgodbe za kakšno drugo priložnost.

V drugem dunajskem okrožju nastaja ena prvih energetskih skupnosti v Evropi. S projektom se želi Dunaj zoperstaviti podnebnim spremembam in zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida. Tehnologija blockchain stanovalcem omogoča tudi prodajo odvečne solarne energije.

Okoli 100 stanovalcev v okrožju Krieau sodeluje v dunajskem pilotnem projektu, ki bi lahko v naslednjih letih postal evropski vsakdan. Stanovalci s fotovoltaičnimi paneli proizvajajo svojo električno energijo.

Več kot polovico morskih psov in raž sredozemskega morja je ogroženih, tretjina  pa se jih lovi do meje izumrtja. Zaskrbljujoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, katerega divji svet je zdesetkan s prekomernim ribolovom, piše v novem poročilu svetovne organizacije za varstvo narave (WWF). 

Ob dnevu ozaveščanja o morskih psih (14.julij.), je novo WWF-ovo poročilo »Morski psi v krizi: poziv k ukrepanju v Sredozemlju,« pokazalo, da je netrajnosti in včasih nezakonit ribolov ogrozil preživetje morskih psov in raž v celi regiji. Pomanjkanja upravljanja in izvrševanja, slabo voden trg in pomanjkanje podatkov situacijo samo še poslabšujejo.

Proizvodnja hrane se bo do leta 2050 morala povečati za 70 %, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva, po drugi strani pa globalno zavržemo tretjino vse pridelane hrane.

Po nekaterih podatkih ima zavržena hrana celo večji vpliv na podnebne spremembe kot plastika, njeno preprečevanje pa prispeva k več ciljem mednarodne Agende 2030 za trajnostni razvoj. Z namenom doseganja teh ciljev so Ekologi brez meja pripravili priročnik za zmanjševanje zavržkov v gospodinjstvih, javnih in izobraževalnih ustanovah, pri gostincih in trgovcih.

Število prodanih avtomobilov Tesla se je v juniju na Norveškem močno povečalo - s tem je Tesla postala najbolje prodajana znamka leta, električna vozila pa, gledano na celotni trg vozil v državi, že dosegajo skoraj 50%. Norveška tako ostaja zgled vsem ostalim državam, ki si prizadevajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov s povečano prodajo električnih vozil.

Kot smo že poročali, je Tesla za drugo četrtletje napovedala rekordno število prodanih vozil. Glede na zadnje podatke so bili ob koncu dotičnega obdobja zelo blizu dosega svojih ambiciozno zastavljenih ciljev. Uradni podatki o številu prodanih Teslinih avtomobilih ne bodo znani vsaj do konca tega tedna, kljub temu pa že obstajajo zelo natančne ocene iz določenih trgov po svetu, med katerimi imamo za Norveško jasno sliko.

Evropa je, da bi zadostila svoje potrebe, odvisna od ribjega uvoza.  
Na Dan odvisnosti od rib, je Evropa izkoristila vse domače zalog rib in do konca leta postaja odvisna od uvoza ribiških izdelkov. Evropejci uživamo veliko več rib, kot jih lahko nalovimo ali vzgojimo v domačih vodah. Več kot polovica naše letne potrošnje prihaja iz tujine, od tega polovica iz držav v razvoju. 

Povprečno vsak Evropejec na letni ravni zaužije 22,7 kg rib. Največ rib na prebivalca pojedo na Portugalskem (55,3kg), v Španiji (46,2kg), Litvi (44,7kg), v Franciji (24,4kg) in na Švedskem(33,2kg). Slovenec povprečno poje 10,8 kg rib na leto,  tudi Hrvati pojedo manj rib kot je povprečje EU (18,4kg). Nižja potrošnja pomeni tudi lažje zagotavljanje potreb iz domačih virov, zato so Hrvaška, Nizozemska, Estonija in Irska edine države, ki imajo dovolj „lastne“ ribe oz. lahko zadovoljijo lastno potrošnjo in se smatrajo za avtonomne.

Prekomerno onesnažen zrak je eden izmed najbolj perečih okoljskih in zdravstvenih problemov Slovenije. Za Slovenijo velja podatek, da onesnažen zrak vsako leto povzroči 1700 prezgodnjih smrti, kar je skoraj 20x več od smrti zaradi prometnih nesreč. Kar 45 % ljudi v Sloveniji živi na območjih s prekomernim onesnaženjem zraka z delci.

Po podatkih ARSO je kurjenje lesa v individualnih kuriščih, še posebej v neustreznih kurilnih napravah, najpomembnejši vir tovrstnega onesnaženja. Ministrstvo za okolje pa daje v obravnavo osnutek Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav s katero bo omogočena legalizacija uporabe naprav s prevelikimi izpusti.

Vpliv na globalno segrevanje ozračja
Na Antarktiki je v zadnjih petih letih izginilo mnogo več morskega ledu kot na Arktiki, kar bi lahko vodilo v še hitrejše globalno segrevanje, so pokazali najnovejši satelitski posnetki.

Antarktika je od leta 2014 izgubila toliko morskega ledu, kot ga je Arktika v zadnjih 34 letih. Vzrok za hitro izginjanje ledene plošče pod morjem na skrajnem jugu naše celine še ni znan, zato tudi ni jasno, ali se bo led kdaj obnovil ali se bo še naprej hitro tajal, izsledke povzema Guardian.