NA POTEZI STA VLADA IN DRŽAVNI ZBOR
Odločitev Evropske komisije, da bodo sporazum o prosti trgovini s Kanado (CETA) ratificirali tudi nacionalni parlamenti, predstavlja pomemben preobrat. Sedaj sta na potezi Vlada in Državni zbor.

A odločitev, ali bo Slovenija podprla v javnosti nepriljubljeni in nedemokratični sporazum, bosta morala Vlada in Državni zbor sprejeti v kratkem. Evropska komisija pričakuje, da bo Svet EU že konec septembra razpravljal o sporazumu CETA in ga uradno potrdil v oktobru. Vladi in Državnemu zboru tako po počitnicah ostaja na voljo le dva tedna, da preuči več kot 1500 strani sporazuma in o njem opravi temeljito razpravo ter sprejme tehtno odločitev. Smiselnost današnje odločitve Evropske komisije je vprašljiva tudi zaradi predvidene začasne rabe sporazuma, saj bi naš parlament glasoval o ratifikaciji sporazuma, katerega določbe bi že bile veljavne in zavezujoče za Slovenijo.

Prilagajanje je neizogibno. Čim prej, tem bolje.
Ne glede na to, kako dobro bo svet nadziral izpuste toplogrednih plinov v prihajajočih letih, se bo podnebje še naprej spreminjalo. Svet zaradi velike inercije podnebnega sistema še ni občutil niti polnega učinka današnje ravni toplogrednih plinov. Dosedanji izpusti so v zadnjem stoletju povzročili dvig povprečne globalne temperature na zemeljskem površju za 0,7 stopinje, njihov vpliv pa se bo nadaljeval vsaj še stoletje.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja: v zadnjih 50 letih je bil izmerjen dvig povprečne temperature za 1,7 °C. Zmanjšala se je višina snežne odeje in povečalo trajanje sončnega obsevanja. Število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je močno povečalo.

Kot vse kaže, odstranitev nelegalne priklopne naprave iz vozil koncerna Volkswagen ne deluje tako, kot bi morala. Pri naključno izbranem Audiju Q5 so po vpoklicu v servisno delavnico namreč ugotovili kar za 25 % višje izpuste NOx kot pred vpoklicem. Evropska potrošniška organizacija BEUC zato zahteva temeljito preiskavo in javno objavo rezultatov testa izpustov po vpoklicu.

Po vsej Evropi poteka akcija vpoklicev vozil znamk Audi, Seat, Škoda in Volkswagen zaradi pred dobrimi devetimi meseci ugotovljene prevare z vgrajeno priklopno napravo oziroma programsko opremo, ki je zaznala standardni test in ustrezno prilagodila motor, da so bili rezultati boljši kot v realnem prometu. Nemški homologacijski organ KBA mora pred začetkom vpoklica za določeno kombinacijo avtomobila in motorja ter opreme podati pozitivno mnenje, a, kot vse kaže, v praksi stvari niso tako preproste.

Največji del ogljičnega odtisa v življenjskem ciklu izdelkov iz segmenta elektro opreme povzroči njihova uporaba. Ta nekajkrat presega odtis, ki ga skupaj povzročijo izdelava, transport in reciklaža oz. odlaganje. Zaradi visoke energetske učinkovitosti izdelkov Domela iz Železnikov in Gostol-Gopana iz Nove Gorice, ki svojim kupcem omogočajo varčevanje z energijo, je Umanotera ti podjetji izbrala kot dobri praksi v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.
 
Produkti in strateški pristopi obeh podjetij so različni: Domel z motorji, ki so namenjeni vgradnji v izdelke široke potrošnje in morajo biti vrhunsko zanesljivi, stavi na avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje, Gostol-Gopan pa vsako peč za peko kruha prilagaja potrebam posamičnega kupca. Obe podjetji pa sta prepoznali priložnosti globalnega trenda povečanja energetske učinkovitosti in jih izkoristili kot ključni dejavnik svoje mednarodne uspešnosti.

Na konferenci Dovolj za vse poudarili mnogotere koristi skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri

Celovito blaginjo si lahko zagotovimo le skupaj«, so se strinjali udeleženci konference Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki je potekala v okviru projekta štirih nevladnih organizacij (Umanotera, Društvo Focus, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC in Inštitut za politike prostora) in je bila namenjena predstavitvi mnogoplastnih koristi modela skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Prepoznavanje njegove obetavnosti kot za Slovenijo primernega in splošno koristnega razvojnega modela je s svojo udeležbo potrdilo 120 udeležencev - predstavnikov občin, razvojnih agencij, zadrug, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, pa tudi podjetij ter državne uprave.

Da model v številnih okoljih že živi, potrjujejo zgodbe pričevalcev: o izkušnjah z vključujočo pripravo vizije in strategije Občine Šentrupert je govoril župan Rupert Gole; o skupnostnih projektih prenove ljubljanskih urbanih sosesk Savsko naselje in Tabor pa je pripovedovala članica društva prostoRož Alenka Korenjak. Predstavnica evropske mreže Friends of the Earth Molly Walsh je govorila o energetski demokraciji po Evropi in predstavila spoznanja mednarodnega projekta Community Power, ki je potekal v 12 evropskih državah.

Skoraj deset let bo tega, kar so začeli resneje govoriti o novem testnem programu za homologacijo osebnih vozil, s katerim naj bi bilo v laboratoriju doseženo porabo lažje uresničiti tudi v vsakdanjem življenju. Kazalo je že, da se bo zaradi lobiranja avtomobilskih tovarn proces še dodatno zavlekel, a včerajšnji dogovor med Evropsko komisijo in državami članicami je potrdil: NEDC (New European Driving Cycle), katerega korenine segajo 45 let nazaj, gre s prihodnjim letom v pokoj, nadomestil ga bo WLTP (Worldwide Light vehicles Test Procedure).

"Sprejetje novega standarda je velika zmaga za potrošnike, ki si želimo bolj realne podatke o porabi goriva in izpustih pri osebnih avtomobilih. Novi test bo odpravil številne pomanjkljivosti sedanjega. Če nič drugega, je avtomobil med ciklom večkrat v gibanju, dosega bolj realne hitrosti, pri čemer do njih hitreje pospešuje oziroma zavira. WLTP zato  bistveno bolj odraža dejanske razmere v prometu, kjer bi z vožnjo v skladu z dosedanjim ciklom povzročali zastoje in slabo voljo.

Veliko ljudi se še vedno ne zaveda škode, ki jo plastika povzroča morju in zdravju. Fotografije in statistični podatki so depresivni, tako da se postavlja vprašanje, kako iz tega narediti zabavno medijsko kampanjo? Slovenska nevladna organizacija Ekologi brez meja je združila moči z umetnikom Lukom Mancinijem. Na ljubljanski tržnici so mimoidoči lahko opazovali nastanek Bagfoota, pošasti iz plastičnih vrečk. Živ humanoiden opomnik o naši prekomerni porabi plastičnih vrečk.

Ob svetovnem dnevu okolja, 5. junija, so Ekologi brez meja na ljubljanski tržnici izvedli gverilski dogodek, na katerem so imeli mimoidoči priložnost od blizu opazovati nastanek čisto pravega Bagfoota (po slovensko mu rečemo Vrečkožer ali preprosto Vrečkar).

Slovenija je skupek prečudovite narave in kulture ter popolne lege med različnimi pokrajinami. Turizem je tako posledično zelo pomembna panoga že od 19. stoletja naprej. Ker se je od takrat pa do danes življenje spremenilo za 360°, se je temu prilagodila tudi turistična panoga. Zero Waste je danes vedno bolj uporabljena besedna zveza.

Pojem, ki si prizadeva, da bi družba spremenila življenjski stil in navade ter posnemala trajnostne naravne cikle, v katerem so vsi odpadni materiali surovina za nekaj drugega. S popolno implementacijo tega procesa, bi preprečili kakršnekoli izpuste v vodo, zrak in zemljo. Ta pojem je vedno bolj pomemben tudi v turizmu.

Sloveniji in Evropi ter njenim prebivalcem in naravi?
Res zelo fino, kako glifosat iz Monsantovega totalnega herbicida Roundup uničuje življenja nemških (ne tam nekje, "nedokazano", čez Veliko lužo) ljudi in živali. Živali poginjajo, kmetje pa zbolevajo in imajo še nepoznane simptome. Po nekaj letih so znanstveniki ugotovili, da so zastrupljeni zaradi bakterije clostridium botulinum. Glifosat uničuje "dobre" bakterije v našem telesu (v črevesni flori)da , škodljivih pa se ne loteva. Res čudovita novica. Monsanto pa je trdil, da Roundup prekinja le določene celične mehanizne pri rastlinah.

Glifosat najdemo sedaj tudi v herbicidih drugih proizvajalcev. V Nemčiji se ga porabi letno 6.000 ton, tendenca strmo narašča. Tega herbicida ne uporabljajo le za pripravo polj na setev, temveč ga poškropijo celo pred samo žetvijo na klasje, da rastline odmrejo in žetev potem lažja ... In seveda konča tudi v našem kruhu.

»Kadar v širših ali ožjih skupnostih na vključujoč način razmišljamo o blaginji, ki jo želimo zase in za svoje otroke, največkrat sanjamo o visoki kakovosti življenja, delovnih mestih, gospodarskem napredku, ohranjeni naravi ter neonesnaženem okolju. Lahko imamo v Sloveniji vse to? Lahko. Bogastvo naših virov je (še) veliko: voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, biotska raznovrstnost - to so v Sloveniji prepoznani aduti.

To so naši življenjski viri. Vendar si celovite in trajne blaginje ne moremo zagotoviti kot posamezniki ali kot posamezne organizacije. Čist zrak, kakovostno pitno vodo, učinkovit javni prevoz – to imamo na nekem območju vsi ali pa tega nima nihče. Blaginjo lahko dosežemo samo, če se povežemo kot skupnost in si za njo skupaj prizadevamo. Lokalne skupnosti so najbolj naraven skrbnik in varuh ohranjanja količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju.

Ekologi brez meja so pričeli izvajati projekt Zero Waste turizem - Prehod v zeleno gospodarstvo na področju turizma, ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor. Namen projekta je ponudnike storitev spodbuditi k prehodu v krožno gospodarstvo preko preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja.

Pripravili bodo smernice za Zero Waste hotele in restavracije ter organizatorje prireditev, ki jih bodo v dveh pilotnih primerih in preko izobraževanj prenesli tudi v prakso. Hoteli v Italiji, ki so takšne smernice že uvedli, so v dveh letih za 95 % znižali količine odpadkov, stroške ravnanja z njimi za četrtino in povečali obisk za 15 %.

V Ljubljani je potekala novinarska konferenca o plinskem terminalu v Žavljah ob izdajo okoljskega soglasja italijanskega ministrstva za okolje:

" PLINSKI TERMINAL V ŽAVLJAH PONOVNO POSTAJA RESNIČNOST!"

Italijansko ministrstvo za okolje je 30. maja izdalo in še isti dan objavilo dovoljenje za uplinjevalnik v Žavljah, domnevamo pod pritiskom groženj po odškodninah investitorja, ki je v protimafijskih sodnih preiskavah. Je skladno s politiko njihove vlade, izjavo odbornika za ekonomijo dežele Furlanije-julijske krajine pred tremi meseci na razgovoru z gospodarstveniki, naj ne skrbijo, saj terminal bo in namerami tržaških županskih kandidatov ter predsednice dežele, ki je dobila celo odlikovanje predsednika naše države.

Slovenija je bila še pred dvema letoma na dobri poti zmanjševanja negativnih vplivov energetike na okolje. Zdaj pričakovanja niso več tako optimistična. Energija je eden od nujnih pogojev za človeško zdravje in blaginjo, a ima lahko hkrati uničujoče posledice na okolje.

Slovenija že več kot pet let spremlja okoljske vplive svoje energetske politike in je bila po besedah Matjaža Česna z Inštituta Jožefa Stefana (IJS) do leta 2014 na dobri poti, da doseže cilje do leta 2020. »Za leto 2015 in 2016 podatkov še ni, a lahko pričakujemo, da trend ne bo tako pozitiven kot v prejšnjih letih,« pa je na predstavitvi kazalnikov za okolje in energijo pri Agenciji RS za okolje (Arso) opozoril Česen.

Na konferenci “Energetska revščina v Jugovzhodni Evropi”, ki je potekala v Evropskem parlamentu v Bruslju, se je zbralo več kot 60 predstavnikov institucij in organizacij, ki se ukvarjajo z energetskimi in socialnimi vprašanji, poslancev Evropskega parlamenta, znanstvenikov, strokovnjakov za energetsko revščino in predstavnikov civilne družbe.

Na konferenci so predstavili posebnosti energetske revščine v Sloveniji, Bolgariji, Makedoniji in na Hrvaškem, kjer poteka evropski projekt za zmanjšanje rabe energije v energetsko revnih gospodinjstvih REACH. Predstavitve in razprava so pokrili celotno Jugovzhodno Evropo, saj so problemi v regiji podobni.

"Večina javnosti je proti naftnemu raziskovanju v Jadranu in mi to voljo spoštujemo.”

S temi besedami je hrvaški minister za gospodarsko pospremil odločitev o zaustavitvi projekta črpanje nafte v Jadranskem morju. Četudi Jadrana še nismo obvarovali pred vsemi spornimi naftnimi projekti v regiji, smo tokrat izbojevali pomembno zmago!

Odločitev hrvaške vlade pomeni uspeh vseh vas, ki ste se v preteklem letu vključili v kampanjo S.O.S za Jadran, s katero smo se borili proti spornim naftnim avanturam v Jadranu. Vsi, ki ste podpisovali peticije, delili svoje fotografije, pošiljali razglednice S.O.S za Jadran, o problemu opozarjali svoje prijatelje in znance, ste tako pomembno pritiskali na politične odločevalce.

Kečiga, ambasadorka prosto tekoče reke Mure, bi v primeru izgradnje hidroelektrarn izginila najhitreje
Z izpustom 30 osebkov kečig v reko Muro so nevladne organizacije opozorile na izjemen pomen, ki ga ima prosto tekoča reka Mura za ohranjanje ribjih vrst, saj v njej živi kar 2/3 slovenskih domorodnih vrst rib (51 od 76), s čimer je reka z največjo biotsko raznovrstnostjo rib v Sloveniji. Največjo grožnjo reki Muri in vrstam, ki živijo v in ob njej, predstavlja načrtovana izgradnja hidroelektrarne Hrastje - Mota in še sedmih hidroelektrarn.

»Simbolični izpust kečig je del kampanje Rešimo Muro - Naj Mura teče brez hidroelektrarn, za vse nas in še dolgo!, s katero pozivamo Ministrstvo za okolje in prostor, da ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada ter ustavi načrte za izgradnjo hidroelektrarn na Muri. Le-te bi povzročile izumrtje skoraj polovice domorodnih vrst rib ter prizadele že tako redko populacijo kečige in drugih selitvenih vrst rib, kot sta sulec in podust, ki bi tudi najhitreje izginile,« je ob izpustu povedala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje pri WWF.

Odpovedana seja nizozemskega predsedstva v Amsterdamu, na kateri bi morali razpravljati o prihodnosti EU predpisov za varstvo narave
Nizozemsko predsedstvo EU je odpovedalo ministrsko konferenco »Politike za varno prihodnost narave«, ki naj bi potekala konec meseca v Amesterdamu, in od katere se je pričakovalo, da bo ponudila odgovore o prihodnosti direktiv o habitatih in o pticah, osnovnih predpisov za varstvo narave v Evropski uniji. Konferenca je bila preklicana, ko je Evropska komisija sporočila, da delovni dokument REFIT procesa ne bo objavljen pravočasno.

»Ta neuspeh Junckerjeve Komisije, ki je privedel do odpovedi tega pomembnega dogodka, ni le sramota za predsednika Junckerja in njegove sodelavce, temveč je prav šokanten. Zakaj ta komisija ni sposobna objaviti rednega poročila o preverjanju primernosti zakonodaje EU za varstvo narave, ki se izdeluje že od lanske jeseni,« se sprašuje Andrea Štefan, vodja politik v WWF Adria in dodala, da mora Komisija zdaj pojasniti, kateri so razlogi za, kot se zdi, namerno zavlačevanje konference.

Industrijska konoplja (Cannabis sativa) je dragoceno živilo in odlična krma za živali. Uporablja se jo v kozmetiki, medicini, tekstilni in papirni industriji ter gradnji. Lahko je surovina za pogonsko gorivo, v zadnjem času pa postaja zanimiva še za celo skupino novih inovativnih izdelkov. Njena pridelava je ekološka in ogljično nevtralna, saj ne potrebuje zaščite pred škodljivci in je popolnoma biorazgradljiva.

Njena uporaba je brez odpadkov - uporabni so vsi deli rastline, po koncu življenjske dobe se spremeni v kompost. Ima tudi fitoremediacijske sposobnosti, saj lahko izboljšuje kakovost degradiranih tal. V svojih mnogoterih pojavnih oblikah na okolju prijaznejši način nadomešča izdelke iz bombaža, lesa in nafte. Zato je Umanotera izbrala Zadrugo Konopko, inovativnega promotorja pridelave in predelave industrijske konoplje, kot dobro prakso v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.

Britanski premier David Cameron je pozval Evropsko komisijo, da ohrani EU predpise za varstvo narave in zahteval nujno razpravo o njihovi morebitni reviziji

Britanski premier David Cameron je odločno podprl EU predpise za varstvo narave: Direktivo o habitatih in Direktivo o pticah, ki so temelj ekološke mreže Natura 2000. Cameron je ob tem poudaril nujnost razprave o morebitni spremembi teh predpisov, procesa, ki ga je Evropska komisija pričela pred skoraj 1.000 dnevi – 2. oktobra 2013.

»Negotovost traja že 975 dni, kar je popolnoma nesprejemljivo. Glede na veliko podporo, ne samo velikega števila članic, ampak tudi javnosti, nam ni jasno, zakaj Komisija še ni sprejela odločitve,« je dejal Martin Šolar, direktor WWF Adria. »Lani ob tem času je več kot 520.000 prebivalcev EU sodelovalo v javnem posvetovanju Evropske komisije in dalo jasno podporo nevladnim organizacijam, pod vodstvom WWF in Bird Life, ki se zavzemajo, da direktive ostanejo takšne kot so. Seveda pa je potrebno boljše izvajanje teh predpisov na nacionalni ravni,« je zaključil Šolar.

Družba ZEOS, d.o.o. je v sklopu LIFE projekta Gospodarjenje z e-odpadki lansirala 36 uličnih zbiralnikov za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij. Skupaj s PUP-Saubermacher d.o.o. jih je s podpisom listine predala v uporabo občinam Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčava.

Na srečanju so organizatorji projekta napovedali tudi prihajajoče ozaveščevalne dogodke v lokalnem okolju ter predstavili okviren načrt postavitve uličnih zbiralnikov po drugih občinah države in ostale projektne aktivnosti.

Postavitev uličnih zbiralnikov v občinah Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčava

Moja reka si 2016: Murska Sobota, Kranj in Domžale so se najbolj izkazali pri čiščenju vodnega okolja
V projektu Moja reka si smo v letu 2016 povezovali organizatorje čistilnih akcij in prispevali k močnejšemu glasu njihovega dela. Med 28 prijavljenimi organizacijami smo izbrali 13 finalistov, med katerimi so se najbolj izkazali občina Murska Sobota, Zveza tabornikov občine Kranj in Ribiška družina Bistrica Domžale. Skupaj je 13 finalistov zbralo več kot 300 ton odpadkov.

13 finalistov iz vse Slovenije je v letu 2016 združilo več kot 10 tisoč ljudi, ki so očistili več kot 150 kilometrov brežin rek, potokov in jezer. Namen projekta Moja reka si 2016 je povezovanje čistilnih akcij, ki predvsem v spomladanskem času potekajo po vsej državi in jim dati močnejši glas pri njihovem delu. Tako smo vse čistilne akcije predstavili na portalu mojareka.si in Facebook strani Moja reka si, obveščali lokalne in nacionalne medije o čistilnih akcijah ter njihovo delo predstavili tudi v reportažah. Projekt Moja reka si poteka skozi vse leto. 1. junija, ob Dnevu Save, najboljši organizatorji prejmejo tudi denarne nagrade, vsi organizatorji pa prejmejo priznanja za njihov prispevek k čistejšim rekam.

Krožno gospodarstvo ni kakšno gospodarstvo, ki se ukvarja z izdelavo krogov, koles, turbin, obročev in kar je tega. Ali pa tudi. Stvar postaja hudo resna in še zdaleč ne samo moderna. V resnici gre za najbolj možen zdravorazumski model gospodarjenja, ki se vrača nazaj k naravi, vsekakor pa zaradi izumiranja zdrave pameti marsikoga nervira. Tako kot zdrava pamet tudi - zakaj bi poenostavljali, če lahko kompliciramo!

NAZAJ K NARAVI!
Če trenutni model gospodarstva podpira kopanje novih in novih grobov in gomil (t.i. linearni model gospodarstva "od zibke do groba"), se v krožnem gospodarstvu razmišlja o tem, kako odslužen izdelek rešiti pred dokončnim zakopavanjem na grobišča nove dobe (beri smetišča; mogoče bi človeško dobo po 20. stoletju morali imenovati Smetiščna doba?). Ker niti "grob" največkrat ni grob, ampak za izdelek mučno in predvsem večstoletno preperevanje v nekaj, kar še ni jasno, kako bo to videti po 500 letih (#nismošetam). Za boljšo predstavo vzemimo običajno otroško plastično igračo, npr. bagerček.

Kampanja Dvigni glasnost narave! želi spodbuditi ljudi, da se zavejo pomembnosti narave za pobeg od stresa in urbanizacije ter pošljejo sporočilo svojim vladam in Evropski komisiji, naj ne revidirajo EU predpisov za varovanje narave

Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) je danes pričela s kampanjo Dvignimo glasnost narave!, ki poziva vse Evropejce, da se znova povežejo z zvoki narave in sprejmejo ukrepe, ki nam bodo omogočili zaščito številnih naravnih habitatov in vrst, ki so še vedno v nevarnosti. Tisoče skladb komponiranih iz zvokov narave, bo poslano evropskim politikom s sporočilom, da naj preprečijo slabljenje ključnih EU predpisov za varovanje narave, ki so trenutno v obravnavi. V videu kampanje WWF opozarja ljudi na velike koristi, ki jih prinaša preživljanje časa v naravi za naše zdravje in kakovost življenja.