|
||||||
|
|||||||
Ne reguliran ribolov v Indijskem oceanu ogroža našo prehransko varnost.
Odsotnost mednarodnih dogovorov pušča velika območja in vrste, vključno z morskimi psi in lignji, odprta za neregulirano izkoriščanje.
Nova raziskava je pokazala, da nereguliran ribolov na odprtih morjih indijskega oceana ogroža morske organizme in prehransko varnost. Poročilo WWF-a in Trygg Mat Tracking (TMT) prvič razkriva kje, kdaj in kako nereguliran ribolov poteka v regiji, kakšni so vplivi na ogrožene vrste in kako daleč sega.
Lovljenje lignjev je eno izmed nereguliranih področij, ki je v petih letih zrastlo za 830 %, medtem ko številne vrste morskih psov nimajo nobene regulacijske sheme za nadzor in zaščito. Zelo verjetno se morski proizvodi, ujeti brez trajnostnih ukrepov za upravljanje in ohranjanje ribištva, prodajajo v ključnih državah svetovnega ribiškega trga, vključno z Evropsko unijo (EU).
Leta 2017 so v Evropsko Unijo uvozili sipe in lignje v vrednosti 25,3 milijarde evrov, večinoma so bili ujeti v Indijskem oceanu. Hitro stopnjevanje nereguliranega ribolova lignjev pa ne ogroža le njih, temveč celo morsko prehransko verigo v kateri imajo pomembno vlogo, med drugim so vir hrane za tune. Ribolov tun v indijskem oceanu zagotavlja skoraj 20 % svetovnega povpraševanja, njegova vrednost pa je več kot 6,5 milijarde USD na leto.
Indijski ocean je eno izmed najpomembnejših ribolovnih območij na svetu, saj je ribolov v njem zaslužen za več kot 14 % ulovljenih rib po svetu. A kar 30 % preučevanih ribjih staležev v regiji se lovi preko trajnostnih mej. Poročilo kaže, da je nerguliran ribolov, katerega ulov ni vključen v prej omenjenih 30 %, narašča in s tem ogroža bistvene vire dohodka milijonov ljudi in hkrati ogroža zdravje velikega števila ekosistemov. V nasprotju z nezakonitim in neprijavljenim ribolovom o nereguliranem ribolovu govorimo tam, kjer ni nobene pravne zaveze in območje ribolova ni predmet regionalnega sistema upravljanja.
Poročilo ugotavlja, da trenutni pravni okvirji, ki urejajo ribolov indijskega oceana, niso učinkoviti, saj ne zajemajo vseh geografskih območij ali vrst, kar vodi do nereguliranih ribolovnih dejavnosti v celotni regiji. Nekatere izmed teh »lukenj v zakonu« se že izkoriščajo za hitro širjenje ribolovnih dejavnosti, pri drugih pa obstaja velika nevarnost za izkoriščanje v prihodnosti.
“Neuspešno trajnostno upravljanje ribištva pospešuje prelov, s katerim se sooča ves svet. Trenutni regulativni vakum v Indijskem oceanu se ne sme nadaljevati. EU mora kot vodilni svetovni trg sprejeti in izvajati ambiciozne ukrepe sledljivosti in tako preprečiti vstop netrajnostih proizvodov na trg. Ti ukrepi bodo zagotovili preživetje poštenih ribičev, prinesli verodostojnost morskih proizvodov na evropskem trgu in zagotovili zdravje naših oceanov,” je dejala dr. Antonia Leroy, vodja morskih politik pri WWF Evropa.
“ Ker globalno povpraševanje po morski hrani še naprej narašča, je nujno, da se te vrzeli odpravijo, sicer se bomo soočili z destabilizacijo morskih ekosistemov in morskih virov, od katerih je odvisnih veliko ljudi. To, da so številna območja in vrste-naše skupno dobro, na odprtem morju neregulirane, je preprosto noro,” dodaja Duncan Copeland, izvršni direktor pri TMT.
KAKO UKREPATI
Potrebni so ukrepi ustreznih organizacij za upravljanje ribištva s strani držav članic, da se odpravijo pomanjkljivosti v ribiški zakonodaji. Kitajska, kot država zastave številnih plovil, ki so bila identificirana v nereguliranih območij, pa tudi ključne tržne države, kot je EU, da zagotovijo, da uvoz lignjev in drugih vrst ne prispeva h kolapsom morskih populacij, ki so ključne za zdravje oceanov in oskrbovalne verige morskih proizvodov.
Na odprtem morju Indijskega oceana lov na ptice, želve, delfine, kite, morske pse in raže ter hrustančnice ni urejen z nobenimi ribolovnimi ukrepi, zato ulov (naključni ali namerni) ni nikjer zabeležen. Poleg tega tudi na območjih, kjer obstaja organ za upravljanje ribištva, večina morskih vrst ni urejena z nobenim ali pa je urejena z omejenimi ukrepi upravljanja.
Pravni okvir upravljanja večine vrst morskih psov na odprtem morju v Indijskem oceanu je nepopoln. Čeprav je 105 vrst morskih psov na Rdečem seznamu IUCN (68 leta 2014) uvrščenih med ogrožene ali kritično ogrožene, kljub dokazom, da se število morskih psov zmanjšuje zaradi ribolova tun, odsotnost predpisov o zbiranju in ohranjanju podatkov pušča morske pse v Indijskem oceanu popolnoma izven kateregakoli pravnega okvirja za spremljanje in zaščito njihove populacije. Leta 2017 je bilo zabeleženih le 62% svetovnega ulova morskih psov na ravni taksonomskih skupin, kar ni dovolj podrobno za določitev vplivov na ravni vrst.
Poročilo ugotavlja, da morajo za učinkovito reševanje nereguliranega ribolova oblikovalci politik sprejeti drzne in ambiciozne pristope k upravljanju ribištva na odprtem morju Indijskega oceana. WWF in TMT pozivata k sprejetju ekosistemskega pristopa, v okviru bolj usklajenega institucionalnega in regulativnega okolja v vseh regionalnih ribiških organih, tako v Indijskem oceanu kot zunaj njega. Poleg tega so države z največjimi trgi (npr. EU) dolžne zagotoviti, da naša poraba ne ogrozi prehranske varnosti najbolj ranljivih skupnosti. EU mora biti dober zgled in si prizadevati, da organizacije za upravljanje ribištva uvedejo strožje zakone.
»Čeprav se nam lahko zdi, da nimamo nič skupnega z Indijskim oceanom, lahko njegovo stanje v prihodnosti vpliva tudi na nas. Svet, ki je močno povezan, se sooča z globalnima krizama podnebja in upadom biotske raznovrstnosti, ki bosta vplivali tudi na globalno varnost prehranske oskrbe. Zato je pomembno, da se tudi mi, kot državljani in potrošniki EU, največjega uvoznika ribiških proizvodov, resno lotimo zaščite morja in oceanov in zagotovimo, da je na našem krožniku le riba preverjenega izvora,« zaključuje Danijel Kanski iz WWF Adria.
Trygg Mat Tracking (TMT) je neprofitna organizacija, ki nacionalnim ribiškim organom in mednarodnim organizacijam zagotavlja strokovne ribiške podatke in analize v podporo izvršilnim ukrepom in širšim izboljšavam za upravljanje ribištva.
O WWF:
WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe. Za več informacij od delu WWF v regiji obiščite: http://wwfadria.org/
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20201110124741422
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
