Preden se je svet postavil na glavo, smo govorili o plastiki. Tudi danes govorimo o njej, a zgodba o plastiki je dobila dramatičen preobrat. Plastičnim kozarcem in slamicam so se pridružile nove ‘plastične pošasti’.

Vsak mesec namreč globalno porabimo in posledično zavržemo 129 milijard mask ter 65 milijard plastičnih rokavic. Če bi skupaj zašili vse maske, ki smo jih že in jih še bomo proizvedli, bi lahko s to površino dvakrat prekrili celotno Slovenijo.

Od ambicioznega omejevanja plastičnega onesnaževanja pa podlegamo tudi pritiskom plastične industrije, ki ta čudežni material v navideznem boju proti virusu kuje v zvezde. Na evropski ravni tako trenutno bijemo boj proti vsem tem Goljatom za ohranitev širine Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje.

Zataknilo se je namreč pri definiciji, kaj plastika sploh je. V mreži Break Free From Plastic se zavzemamo za čim širšo definicijo, ki bi onemogočala proizvajalcem, da zgolj menjajo en material za enkratno uporabo z drugim. Zakaj je vredno biti ta boj? Razlogov je iz dneva v dan več.

Znanstveniki so ob vzorčenju dvanajstih točk na Atlantiku izračunali, da zgolj na površju Atlantika (do 200 metrov globine) plava 21 milijonov ton mikroplastike. Posebej slabo se piše našemu Sredozemlju, kjer so v le enem kvadratnem metru identificirali skoraj 2 milijona teh malih plastičnih delcev.

A situacija se bo po predvidevanjih še poslabšala. Do leta 2040 naj bi se plastično onesnaževanje oceanov povečalo za kar trikrat – v vode naj bi tako zašlo 29 milijonov ton plastike letno! Plastika je namreč rešilna bilka naftne industrije, ki v naslednjih letih kljub padcu povpraševanja načrtuje nekajkratno povečanje proizvodnje.

In kaj se zgodi s plastiko v morjih? Po novih odkritjih nič kaj veliko. Večina plastike v največjih globinah oceanov je tudi po dvajsetih letih ostala nedotaknjena. A tudi če bi nam uspelo ‘poloviti’ vso to plastiko, bi jo le stežka lahko reciklirali. Zato strokovnjaki pozivajo k preventivi – ne moremo namreč nadaljevati z onesnaževanjem in upati, da bo naše težave rešila tehnologija.

Za konec pa še številka, ki bi nas morala strezniti: vsaka proizvedena tona plastike stane družbo 1000 dolarjev zaradi posledic emisij ogljikovega dioksida, negativnih vplivov na zdravje, stroškov čiščenja in vedno bolj zaskrbljujočega onesnaževanja voda. Na letni ravni globalno za posledice onesnaževanja plastike tudi iz naših žepov prispevamo 350 milijard dolarjev. Je res vredno?

Vir: http://ebm.si/o/sl/