V organizaciji društva Ekologi brez meja, portala Ekomagazin.si in s podporo Radia Center se izteka fotografski natečaj Vrečka na veji, katerega glavni motiv je plastika v vodnem okolju. Fotonatečaj je uvodno poglavje jesenske faze projekta Vrečka na vrečko, ki združuje umetnost in okoljevarstvo ter opozarja na problematiko pretirane rabe plastičnih vrečk.

Fotografski natečaj bo zaključen s podelitvijo nagrad trem avtorjem v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, kasneje pa bo nekaj fotografij iz jagodnega izbora tudi na ogled na zunanji razstavi v vsaj enem od večjih slovenskih mest.

Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije so v okviru štiriletnega projekta SloWolf analizirali, ali je zakoniti odstrel 51 volkov v zadnjih 10 letih vplival na število povzročenih škod. Raziskava je pokazala, da ni nobenega vpliva odstrela volkov na število napadov na drobnico, je pojasnil raziskovalec na biotehniški fakulteti Miha Krofel. To velja tudi za najbolj ekstremna leta. Tako se na primer po njegovih besedah največjem odstrelu volkov leta 2006 škode niso zmanjšale, ampak celo narastle, medtem ko so se škode po letu 2008, ko odstrela volkov sploh ni bilo, nekoliko zmanjšale.

Razlog za ta opažanja je najverjetneje iskati v zakonitostih socialnega sistema volkov. Volkovi brez človekovega poseganja namreč zaradi teritorialnega vedenja preprečujejo prisotnost tujih volkov na svojem teritoriju in tako lokalno sami uravnavajo svojo številčnost. V primeru odstrela dominantnega osebka pa trop pogosto razpade in mlajši člani tropa oz. drugi volkovi nadomestijo odstreljene živali.

Nebesa so majhen turističen kraj nad Sočo in Kobaridom. Najbližja soseda Nebes je vas Livek s številnimi zaselki arhaičnih imen Golobi, Piki, Plohi, Šturmi, Perati, Avsa ... Vse naokoli se bohoti neokrnjena narava. Na Livškem se zdi, da se je čas ustavil. Res se je. S tem ne bi bilo nič narobe, če le Livška reka ne bi v sebi skrivala grenke zgodbe o zaostali komunalni opremi vasi. Zgodbo je napisala Katja Roš.

Verjamem, da bomo v nekaj letih iz narave pobrali vse vrečke, plastenke, azbestne plošče, vso železno in plastično ropotijo, vse krpe in odvržene stroje. Verjamem, da packarij, kakršne smo do nedavnega počeli z naravo, ne bomo počeli nikoli več! Nekaj pa me skrbi, in sicer, da bomo spregledali oziroma pometli pod preprogo vso talno in podtalno onesnaževanje s hišnimi, hlevskimi in drugimi odplakami, ki prihajajo iz vasi. Mesta me ne skrbijo. Skrbijo me v hribe odmaknjeni kraji.

Pet načel trajnostne energetike

1. Konec razsipavanja z energijo
Najbolj sprejemljiva energija je tista, ki je ne porabimo. Zmanjšanje rabe energije in učinkovita raba proizvedene energije naj imata prednost pred gradnjo novih elektrarn. Stroški za energijo pomenijo ogromen del stroškov javnega sektorja, gospodarstva kot gospodinjstev.

V času iskanja ustreznega izhoda iz krize je ključno, da ne razsipavamo z energijo, zato mora biti učinkovita raba energije ključna prednostna naloga politike izhoda iz krize. Z manjšo rabo energije se zmanjšajo stroški javnega sektorja in gospodarstva, to pa posledično pomeni prihranke javnega denarja in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva.

V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse je Umanotera skupaj s partnerji projekta danes predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. »Izbrane dobre prakse dokazujejo, da doseganje ambicioznih evropskih in nacionalnih ciljev zniževanja izpustov toplogrednih plinov ni le možno in praktično izvedljivo, temveč da prinaša tudi vrsto drugih koristi, med drugim zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti in višjo kakovost življenja,« je poudarila vodja projekta, direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« je eden izmed projektov v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Kot je poudaril v.d. vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Andrej Beloglavec, je prehod v nizkoogljično družbo eden ključnih izzivov sodobnega časa, pri katerem želi Evropska unija doseči še dodaten preboj. »Pri tem je ključno sodelovanje in usklajena prizadevanja na vseh ravneh ter dejstvo, da se mora proces prehoda v nizkoogljično družbo pričeti takoj,« je dejal Beloglavec.

Evropska komisija je pred nedavnim zagnala kampanjo o osveščanju glede učinkovitega ravnanja z viri. Del kampanje je videospot, v katerem pojoče nakupovalne vrečke svoje lastnike opozarjajo, naj ob nakupovanju mislijo na planet. Kampanja Prebujena generacija, ki je zamišljena kot nekakšen alarm sedanji generaciji in je del kažipota k Evropi, gospodarni z viri, o katerem smo pisali v prejšnji izdaji. Namen kampanje je spodbuditi potrošnike, naj gospodarno ravnanje z viri postane vsakdanja navada, kot na primer umivanje zob.

Ob zagonu kampanje so na sedežu komisije v Bruslju predstavili videospot, v katerem nastopajo nakupovalne vrečke, ki svoje lastnike ob igranju na kitaro in petju opozarjajo na vpliv njihovih navad na stanje planeta. Pojoče nakupovalne vrečke naj bi ljudi nasmejale, hkrati pa nas bodo opominjale na pomembnost premišljenega nakupovanja.

3. novembra okoli 18 ure smo dobili na Alpe Adria Green obvestilo da na področju Ko.Globovnik – Ilirska Bistrica nekdo pretaka smrdečo tekočino iz avto – cisterne v traktorsko cisterno in da tekočina izteka zaradi netesnosti tudi v okolje. Takoj smo na ta kraj poslali našo ekološko patruljo, ki je prispela na kraj dogodka, kjer se je zgodil spust smrdljive tekočine ( po vonju sodeč, naj bi bila gnojnica) iz cisterne. Patrulja AAG je na kraj dogotka prispela okoli 18.40 ure.

Patrulja AAG je ugotovila, da na kraju dogodka tam ni več nikogar, razen izlitja tekočine. Pred tem je bila na tej lokaciji, že policija iz Ilirske Bistrice(preverjeno), ki smo obvestili iz AAG, informacijo pa smo prejeli od podžupana Ilirske Bistrice g.Vojkota Tomšiča, ta je poklicala okoljsko inšpekcijo, vendar ta ni prišla, ker je kar po telefonu ugotovila (brez analiz), da gre za gnojevko, ki pa da ni nevarna. Cisterna iz katere so pretočili tekočino v traktorske cisterne, pa je ostala na kraju dogodka do jutra. Koliko je bilo izpusta je težko reči, ker je šlo verjetno za prečrpavanje iz cisterne v traktorsko cisterno.

Delitev stroškov za toploto spreminja navade in spodbuja k ukrepanju. Predstavljamo primere dobre prakse iz Trbovelj, Kranja, Maribora in Ljubljane.

Uvedba delitve stroškov za ogrevanje in pripravo tople vode je mnoga gospodinjstva spodbudila k spreminjanju potratnih navad  in izvedbi ukrepov varčevanja z energijo, kot so namestitev radiatorskih ventilov, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, menjava oken, izolacija zunanjih sten ali strehe. To kažejo tudi primeri dobre prakse v večstanovanjskih in poslovnih stavbah, kjer so delitev stroškov uvedli že v preteklih letih.

Študija je pokazala, da v nekaterih predelih Afrike upada število z malarijo okuženih komarjev. Podatki, ki so jih raziskovalci zbrali na območju Tanzanije, Eritreje, Ruande, Kenije in Zambije nakazujejo, da pogostost primerov malarije hitro upada. Kaj je razlog za izginjanje komarjev znanstveniki še raziskujejo.

Večina jih meni, da je upadanje njihovega števila posledica učinkovitosti posteljnih mrež, vendar pa je pri tem potrebno poudariti, da komarji izginjajo tudi iz območij, kjer posteljne mreže niso običajne. Rezultati študije so nedvomno navdušujoči, a se znanstveniki bojijo, da komarji ne izginjajo, ampak se bodo vrnili v še nevarnejši obliki.

Vir: svarog.org

Boljše ravnanje z odpadki ponuja odlično priložnost za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, razkriva novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA). Poročilo z naslovom »Waste opportunities – Past and future climate benefits from better municipal waste management in Europe« vključuje podatke iz 27 držav članic EU (razen Cipra) ter Norveške in Švice.

Poročilo ocenjuje, da bi države lahko z boljšim ravnanjem z odpadki do 2020 na leto prihranile izpuste, enakovredne 78 milijonom ton ogljikovega dioksida, kar pomeni 1,53 odstotka vseh evropskih izpustov leta 2008.

Vse večje globalno povpraševanje po čisti energiji iz biomase bi lahko povzročilo prisvajanje zemlje v revnejših državah, kjer je varnost preskrbe s hrano nizka, neurejene pa so tudi pravice dostopa do zemlje, opozarja poročilo »International Institute for Environment and Development (IIED)«.

»Vse večji pritisk na dostop do zemlje bi lahko ogrozil preživetje in preskrbo s hrano v nekaterih najrevnejših državah na svetu,« je sporočila neprofitna raziskovalna organizacija iz Londona in zato pozvala k večjemu nadzoru nad globalnimi načrti za rast proizvodnje biomase. Energija iz biomase predstavlja 77 odstotkov svetovne obnovljive energije.

Obstoječi cilji glede uporabe biogoriv in ostalih vrst bioenergije temeljijo na nepravilnih izračunih izpustov ogljika in bi jih morali popraviti, ugotavlja poročilo 19 vrhunskih evropskih znanstvenikov. »Prepričanje, da so biogoriva v vsakem primeru ogljično nevtralna, je splošno sprejeto, a napačno. Potencialne posledice teh napak v izračunih so ogromne,« trdi znanstveni odbor Evropske agencije za okolje (EEA).

Evropska komisija se je strinjala, da bo za sedem let zamrznila pravila, ki uvajajo kazni za posredne vplive posameznih biogoriv, saj se strinja, da je znanstvena negotovost glede tega vprašanja prevelika. Deset organizacij, med njimi Svetovna banka in Program Združenih narodov za hrano, je vlade pozvalo, naj ukinejo politiko subvencioniranja biogoriv, saj dražijo cene hrane.

Evropski svet je prejšnji teden sprejel amandmaje evropskega parlamenta k osnutku direktive o plačevanju cestnine za težka vozila (direktiva o evrovinjeti). Amandmaji, ki jih je parlament sprejel 7. junija, odražajo kompromis, ki sta ga svet in parlament sprejela ob drugem branju predloga. Odobritev sveta pomeni, da je direktiva sprejeta, države članice Evropske unije bodo tako imele dve leti časa, da jo vključijo v svoje pravne sisteme.

Nova direktiva bo nadomestila staro iz leta 1999, njen cilj pa je zmanjšanje onesnaženja zaradi tovornega prometa, omogočanje pretoka prometa in izogibanje zastojem. Za to naj bi poskrbelo tako imenovano zaračunavanje zunanjih stroškov onesnaženja zraka. Države članice bodo lahko zunanje stroške tovornjakom zaračunale ob vseh do zdaj znanih cestninah. Zaračunavanje cestnin se bo lahko spreminjalo glede na zgoščenost prometa.

Volvo je objavil, da se bo povezal s Siemensom pri razvoju in izdelavi avtomobilov na električni pogon. Obe korporaciji bosta skupaj razvijali tehnologijo vožnje na električni pogon in napajanja Volvovega modela C30, ki ga razvijajo tudi kot vozilo na hibridni pogon. Prve avtomobile naj bi preizkusili do konca letošnjega leta, prihodnje leto pa naj bi Siemens testiral 200 vozil, saj jih bo vključil v svoj vozni park.

Siemens je že podpisal pogodbi s podjetji BMW in Renault, za kateri bo razvijal opremo za polnjenje akumulatorjev. Vse te povezave so del Siemensovega načrta, da bi postal »pionir na področju električne mobilnosti«, kot se je izrazil izvršni vodja industrijskega sektorja pri Siemensu Siegfried Russwurm.

Greenpeace je danes objavil interaktivni zemljevid, ki omogoča pregled jedrskih elektrarn v vseh evropskih državah ter  vpogled, kako so se posamezne elektrarne odrezale na stresnih testih [1]. Po katastrofi v *censored*ušimi so vsi upravljalci jedrskih elektrarn iz Bruslja dobili navodila, naj v svojih enotah izvedejo stresne teste [2] ter rezultate čimprej objavijo. Namen testov je ugotoviti, ali lahko elektrarne prestanejo ekstremne scenarije, kot so potres, poplave, prekinjena dobava elektrike in prekinitev hlajenja. Številni upravljalci se vse do danes temu pozivu niso odzvali.

Pri analizi tistih poročili, ki so bila objavljena, je Greenpeace odkril številne nepravilnosti in pomanjkanje informacij. Številna poročila ne vključujejo rezultatov testiranja hkratne odpovedi več reaktorjev, do katerih je prišlo v *censored*ušimi, prav tako je v veliki meri zanemarjena nevarnost strmoglavljenja letal.

Pričela se je uradna kampanja Evropske komisije  z naslovom »Budna generacija. S svojimi odločitvami spreminjate svet!«, katere namen je potrošnike spodbuditi, da postane učinkovita raba naravnih virov njihova navada. Namen akcije je ozavestiti posameznike, kako pomembna je pametna uporaba omejenih naravnih virov, ter jih spodbuditi, da razmislijo o tem, kako njihovi nakupi vplivajo na planet.

Komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem dejal: »V času gospodarskih težav in usihanja virov moramo ponovno razmisliti o nekaterih svojih navadah. S skrbnejšo uporabo virov prispevamo k varovanju okolja, obenem pa varčujemo in zmanjšujemo stroške poslovanja. Gre za to, da z manjšo porabo naredimo več. Vsak lahko prispeva svoj delež. Le zbuditi se moramo!«

Podjetja bi morala spodbujati trajnostne izdelke in storitve, ne glede na stanje gospodarstva in ne glede na to, ali potrošniki to od njih zahtevajo, ali ne, ugotavlja poročilo vplivne skupine Forum for the Future. Poročilo je pod drobnogled vzelo štiri scenarije nadaljnjega razvoja industrije potrošnih dobrin skupaj z vedenjem potrošnikov.

Globalni izzivi kot so podnebne spremembe, pomanjkanje virov in hitra rast prebivalstva od nas zahtevajo, da »globalno gospodarstvo po novem zgradimo okrog trajnostnih in nizkoogljičnih vzorcev potrošnje«. Gospodarstvo mora spoznati tveganje netrajnostnih praks, ki daleč presega vsakršen takojšnji vložek v preusmeritev delovanja k trajnostnemu. Poročilo ugotavlja, da bi tako delovanje lahko pomenilo, da bo do leta 2020 delovanje v skladu z načelom trajnostnega razvoja postalo prevladujoče.

Po Pravilniku o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave lahko lovci vsako leto ubijejo nekaj volkov. V letu 2008 je bil planiran odstrel 10 volkov, v letu 2009 12 volkov,  kar je veljalo tudi v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra 2010 in od 1. januarja do 28. februarja 2011. V letu 2010 je bilo umorjenih 10 volkov.

Iz omenjenega pravilnika je razvidno, da se odstrel volkov prednostno izvede tam, kjer je največ primerov škodnih dogodkov na rejnih živalih, ki jih povzročijo volkovi. Razlog za odstrel volkov, ki so ogrožena živalska vrsta in zato posebej pravno zavarovana, je torej škoda, ki naj bi jo povzročili volkovi na rejni živini in preprečitvi le-te. Vprašanje pa je, ali se z odstrelom lahko prepreči ali zmanjša škoda, ki jo povzročijo volkovi.

Dopoldne v službo, popoldne pa namesto v trgovino po hrano v smetnjak. Freegani so osebe, ki nabirajo še užitno in nepokvarjeno hrano iz smetnjakov. Jih je dotolkla recesija? Ne. S svojim načinom življenja poskušajo zmanjšati količino proizvedenih odpadkov.

Freeganstvo je protipotrošniški življenjski slog, ki zavrača materializem in temelji na vrednotah, kot so radodarnost, skrb za druge in sodelovanje. Tekmovanje, pohlep in odsotnost vrednot popolnoma zavračajo. Gibanje odraža spoštovanje do živali, okolja in sočloveka. Osnova njihovega gibanja so prvinske vrednote, ki smo jih po njihovem mnenju povsem zanemarili. Njihova miselnost je odgovor na množično potrošnjo, člani gibanja pa ne smejo sodelovati v nikakršnih kapitalističnih procesih.

MEDNARODNO PRISTANIŠČE, KI JE POD NADZOROM ZDRUŽENIH NARODOV BO  NADZOROVAL NATO?

Med številnimi bremeni, ki italijanska administracija nalaga Pristanišču Trst, je tudi ta, da je to opredeljeno kot "jedrsko pristanišče." Zaradi svoje strateške lege spada med tiste, v katerih lahko vojaške ladje na jedrski pogon in z jedrskim orožjem vstopijo ali plujejo (na sliki: zasidrana letalonosilka ZDA v pristanišču S.Bartolomeo) . V praksi je to NATO- va prisilna razlastitev suverenosti ozemlja (STO-TLT) pod pristojnostjo Združenih Narodov.

Ta prisiljeno vojaška usmeritev edinega prostega mednarodnega pristanišča na Jadranu, odlično predstavlja italijansko vizijo o tem, kaj mora biti Tržaško pristanišče: sekundarna luka, čigar strukture se lahko uporabi za najbolj strupene in nevarne tovore. Dejstvo je, da je Trst že glavni naftni terminal sredozemlja ( strateško pomemben za NATO) in da ga italijanska država hoče spremeniti v pristanišče-postanka goriv, z gradnjo dveh plinskih terminalov.

Varna vožnja z avtomobilom je precej varčnejša, predvsem pa okolju bolj prijazna, zato bo društvo Planet Zemlja v sodelovanju z inštitutum ZRMK, ki je partner projekta Clean Drive (Čista vozila), na Martinov petek, 11.11.2011, izpeljalo že drugi Eko Reli. Na pot, ki nas bo ponesla iz osrednje Slovenije proti njeni obali, smo povabili veleposlanike in znane osebnosti, k udeležbi pa vabimo tudi vas.

Našo pot bomo začeli v Ljubljani in se po prenosu navodil, priporočil, žrebu štartnih številk in predaji potovalnega načrta odpravili proti slovenski obali. Cilj Eko Relija bo v oljčnem nasadu ALELA v Strunjanu, kjer nas bodo razvajali s sveže stisnjenim oljčnim oljem in »bruschettami«, pozdravil pa nas bo tudi piranski župan dr. Peter Bossman.

Varnost preskrbe s prehrano, sprejemljivost cen, trajnostna raba naravnih virov in gospodarska rast so glavni poudarki v predlogu Evropske komisije za reformo Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. S številnimi poenostavitvami postopkov želi Komisija spodbujati inovativnost, okrepiti ekonomsko in ekološko konkurenčnost kmetijstva in podpirati rast ter zaposlovanje.

»Skupna kmetijska politika, to je naša hrana, to je prihodnost več kot polovice naših ozemelj,« je v predstavitvi dejal Dacian Cioloş, evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, in dodal, da bodo prihodnja desetletja bistvenega pomena za postavitev temeljev močnega kmetijstva, ki se bo sposobno odzvati na podnebne spremembe in mednarodno konkurenco, hkrati pa izpolniti pričakovanja državljanov.

7 načel za oblikovanje družbe uresničenih priložnosti

Spoštovali bomo naravne omejitve
Naravni viri so omejeni, zato moramo z njimi gospodariti skrbno, učinkovito in v okviru realnih potreb. Podnebne spremembe, pri katerih ima človeški vpliv odločilno vlogo, so najbolj nazorna posledica preseganja nosilne sposobnosti okolja, izražajo pa se kot pereča globalna grožnja blaginji in varnosti.

Zavezujemo se, da bomo z energetsko, gospodarsko in prometno politiko spodbujali prednostno rabo tistih virov, ki se učinkovito obnavljajo in imajo manjše negativne učinke na zdravje, okolje in varnost ljudi.