Po Pravilniku o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave lahko lovci vsako leto ubijejo nekaj volkov. V letu 2008 je bil planiran odstrel 10 volkov, v letu 2009 12 volkov,  kar je veljalo tudi v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra 2010 in od 1. januarja do 28. februarja 2011. V letu 2010 je bilo umorjenih 10 volkov.

Iz omenjenega pravilnika je razvidno, da se odstrel volkov prednostno izvede tam, kjer je največ primerov škodnih dogodkov na rejnih živalih, ki jih povzročijo volkovi. Razlog za odstrel volkov, ki so ogrožena živalska vrsta in zato posebej pravno zavarovana, je torej škoda, ki naj bi jo povzročili volkovi na rejni živini in preprečitvi le-te. Vprašanje pa je, ali se z odstrelom lahko prepreči ali zmanjša škoda, ki jo povzročijo volkovi.

V Severni Ameriki in Evropi je bilo v preteklosti izvedenih mnogo raziskav o učinkovitosti ubijanja  volkov za zmanjševanje škod na živini. Raziskava v Minnesoti v ZDA (1992) je pokazala, da   odstranjevanje volkov ni bilo učinkovito sredstvo za zmanjševanje škod. Škode so se pogosto nadaljevale na pašnikih, kjer so redno odstranjevali volkove, po drugi strani pa so škode večkrat prenehale, tudi ko volkov niso odstranili. Zanimivo in signifikantno je to, da so se v povprečju škode večkrat ponovile, če so volka odstranili, kot če ga niso, in da so podatki pokazali, da se lahko po odstranitvi volkov škode še povečajo.

Tudi v drugi raziskavi v Minnesoti (2008) so prišli do zanimivega zaključka, da se je število napadov volkov še povečalo, če je bilo ubitih več volkov.  Raziskava iz ZDA in Kanade (Musiani et al. 2005) je pokazala, da odstranitev volkov ni zmanjšala škod niti kratkoročno niti dolgoročno, učinka ni bilo niti tedaj, ko so odstranili celoten trop, saj so prazen prostor zasedli drugi volkovi. Škode so se nadaljevale, če se niso izboljšali varovalni ukrepi in okoljski dejavniki. Analiza iz Kanade (2010) je pokazala, da odvzem volkov ni vplival na pojavljanje škod, škode so se celo povečale tam, kjer so ubijali volkove.

Iz raziskave iz Španije (2009) je razvidno, da obseg škod ni povezan s številom volkov niti s poseganjem v populacije, marveč predvsem z varovanjem živali in načinom reje. Podobna raziskava je bila izvedena tudi v Sloveniji. Iz študije Analiza učinkovitosti odstrela volkov za zmanjševanje škod na domačih živalih (Miha Krofelj, Rok Černe, Klemen Jerina, Univerza v Ljubljani, februar 2011) je razvidno, da odstrel volkov ni imel vpliva na višino škod na domačih živalih.

To se je ujemalo, tako avtorji, tudi z izsledki tujih raziskav, da trajnostni lov na volkove ni učinkovit ukrep za zmanjšanje škod na domačih živalih. Zato predlagajo, da se v prihodnje napori usmerijo v ukrepe, ki škode učinkovito preprečujejo, npr. prehod na manj konfliktne rabe prostora ali izboljšanje varovanja drobnice z uporabo varnih ograd in pastirskih psov.

Znanstveno je torej dokazano, da odstrel volkov ne preprečuje ali zmanjšuje škode na rejni živini, nasprotno, dokazano je, da se škode zaradi odstrela lahko celo povečajo. To je znano že kar nekaj časa in tudi zato je nerazumljivo, da se volkove v Sloveniji mori zaradi tega, da se bo zmanjšala ali preprečila škoda, ki jo volkovi povzročajo na rejni živini, če se z odstrelom tega ne da preprečiti. Razen seveda, če se ne pomori vseh volkov v Sloveniji.

Zakaj država vztraja pri odstrelu volkov, če ve, da to ni rešitev?

Po Zakonu o državni upravi mora Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) spremljati stanje družbe na področjih, za katera je pristojna. To pomeni, da mora poznati tudi zgoraj omenjene raziskave o vzročnih povezavah med odstranitvijo volkov in pojavljanjem škod na rejni živini. MOP torej ve, da z odstrelom volkov ni mogoče zmanjšati škod in da se škode lahko zaradi odstrela celo povečajo.

Podobno velja za Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki strokovno pripravlja podlage za sprejem predpisov, ki posegajo v populacijo volkov. Zato je nerazumljivo, da oba vztrajata na odstrelu volkov, čeprav vesta, da to ni rešitev. In ne samo to. Vesta, da se lahko škode zaradi odstrela celo povečajo. Kot da bi hotela, da je čim več škod! Če pa raziskav ne poznata, pa je zelo vprašljiva njuna strokovnost.

Očitno je, da so za škode, ki jih povzročajo volkovi, odgovorni državni organi, ki ignorirajo znanstvene raziskave ali pa jih ne poznajo. Ali ne nosita MOP in ZGS odgovornost za trpljenje volkov in druge negativne posledice odstrela? Tudi za odškodnine, ki se izplačujejo kmetom, saj bi bilo teh manj, če odstrela ne bi bilo.

Ob vsem tem bi se bilo treba vprašati: zakaj odstrel volkov, če se z njim škode ne morejo preprečiti oz. zmanjšati? Ali gre za maščevanje nad živalmi, lovsko slo po morjenju živih bitij ali kaj drugega? V vsakem primeru pa gre za ravnanja, ki ne spadajo v ta čas! Gre za ravnanja, ki niso samo neetična, temveč tudi v nasprotju z zakonom.

Odstrel volkov je namreč v nasprotju z 26. členom Zakona o zaščiti živali, ki dopušča usmrtitev živali, če ta povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti. Obstaja mnogo ukrepov, ki učinkovito preprečujejo škodo po volkovih in država jih dobro pozna - odstrela volkov glede na znanstvene raziskave med temi ukrepi ni. Zato je vsak umorjen volk usmrčen nezakonito. Bo vložena kazenska ovadba zoper odgovorne, saj gre za uničevanje zaščitene živalske vrste in povzročanje nepotrebnega trpljenja živali?

Vlado Began

Vir: revija Osvoboditev živali, oktober 2011