Pet načel trajnostne energetike

1. Konec razsipavanja z energijo
Najbolj sprejemljiva energija je tista, ki je ne porabimo. Zmanjšanje rabe energije in učinkovita raba proizvedene energije naj imata prednost pred gradnjo novih elektrarn. Stroški za energijo pomenijo ogromen del stroškov javnega sektorja, gospodarstva kot gospodinjstev.

V času iskanja ustreznega izhoda iz krize je ključno, da ne razsipavamo z energijo, zato mora biti učinkovita raba energije ključna prednostna naloga politike izhoda iz krize. Z manjšo rabo energije se zmanjšajo stroški javnega sektorja in gospodarstva, to pa posledično pomeni prihranke javnega denarja in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva.

Energetska sanacija javnih stavb in stanovanjskega fonda ima vrsto multiplikativnih učinkov: zmanjšanje stroškov, boljšo kakovost bivanja in ustvarjanje delovnih mest z oživitvijo gradbenega sektorja ter lesne industrije (les kot gradbeni material). Posebno pozornost je treba nameniti učinkoviti rabi energije v ranljivih gospodinjstvih s ciljem izkoreninjenja energetske revščine (zanjo je značilen nadpovprečno visok izdatek za energijo v okviru družinskega proračuna). Vsak milijon investicij v učinkovito rabo energije ustvari deset novih delovnih mest.

2. Upoštevanje varne energije
Zanašanje na jedrsko energijo in energijo iz fosilnih goriv prinaša tveganja. Jedrsko katastrofo lahko povzroči naravna nesreča, človeška napaka, vir sta lahko terorizem in vojni dogodki, lahko pa pride do mešanice vseh dejavnikov. Neizogibna težava jedrske tehnologije so jedrski odpadki. Odlaganje odpadkov v prostor je vedno izredno zahtevno, za izrabljeno jedrsko gorivo pa še nikjer na svetu niso našli varne rešitve. Če je bila odločitev za jedrsko energijo v času velike naftne krize v sedemdesetih letih 20. stoletja še razumljiva, pa imamo danes boljše in cenejše rešitve v tehnologijah obnovljivih virov energije.

Cene fosilnih goriv naraščajo, gibanja pa napovedujejo nadaljnjo rast. Izgorevanje fosilnih goriv je po drugi strani glavni povzročitelj poglabljajoče podnebne krize. Z opuščanjem rabe fosilne energije se Slovenija lahko zavaruje pred odvisnostjo od nafte in sodelovanja v konfliktih, ki nastajajo na območjih, bogatih z nafto. Z opuščanjem rabe premoga bomo pripomogli k zmanjšanju podnebnih sprememb. Fosilna goriva so tudi eden glavnih povzročiteljev onesnaženosti zraka, zato opuščanje tovrstnih virov v praksi omogoča uresničitev deklarirane skrbi za zdravje ljudi.

3. Prehod v čisti energetski sistem
Obstoječi energetski objekti se bližajo izteku življenjske dobe in bodo potrebovali zamenjavo. Okoljsko sporne tehnologije moramo nadomestiti z okoljsko manj spornimi – do leta 2050 lahko preidemo na stoodstotno obnovljiv energetski sistem, kar naj postane cilj vseh relevantnih strateških dokumentov. V prehodnem obdobju pridejo v poštev tehnologije, ki primerjalno nosijo manjša tveganja za okolje.

Investitorji v energetiko potrebujejo dolgoročno razvojno vizijo, ki naj da jasen signal, kam želimo, katere investicije so dobrodošle in zaželene. Svet lahko do sredine stoletja zadosti vsem potrebam po čisti energiji. Slovenija ima vse pogoje za izkoriščanje energije sonca, vode, vetra, trajnostne biomase in geotermalne energije, kar nam omogoča zadovoljitev vseh potreb po energiji.

4. Podpora zelenim delovnim mestom
Študije kažejo, da bo lahko na vsako delovno mesto, ki bo opuščeno v premogovni in jedrskih industriji, ustvarjenih sedem novih delovnih mest v sektorjih učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Zmanjšanje porabe, učinkovitejša raba in pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije zahtevajo nova znanja in proizvodnjo ter izvajanje vrste gradbenih, tehnoloških in izobraževalnih ukrepov. Čeprav je v Sloveniji industrija fotovoltaike še vedno šibka, je na ta sektor vezanih že več kot dva tisoč delovnih mest.

Izolacija stavb, montaža solarnih panelov, gradnja pametnih omrežij, gozdarstvo in lesarska industrija so sektorji, ki jih v prihodnjih letih čaka razcvet razvoja in zaposlovanja. Usmeritev nacionalne politike v spodbujanje novih gospodarskih sektorjev lahko ustvari kritično maso znanja in inovacij, ki lahko bistveno prispevajo k izvozu slovenskega gospodarstva. Države jugovzhodne Evrope bodo v procesu približevanja Evropski uniji morale uvajati nove okoljske standarde in slovenska podjetja imajo lahko ključno vlogo pri ekološki modernizaciji teh držav.

5. Transparenten način sprejemanja odločitev
Veliki razvojni projekti zahtevajo široko soglasje, saj le tako lahko upravičimo njihovo težo in pomen v razvoju družbe. Dostop do informacij javnega značaja, tehtanje argumentov iz javne razprave in konstruktivno upoštevanje ključnih pomislekov so osrednje sestavine kakovostne in s širokim soglasjem podprte politike.

Pri projektih strateškega pomena je v procese snovanja, odločanja in nadzora izvajanja treba vključiti javnost. Sprejeti je treba sistemske ukrepe, ki bodo onemogočili izsiljevanje države in izigravanje institucij. Podjetja v državni lastni morajo dosledno spoštovati pravni red, drugim podjetjem pa morajo služiti za zgled transparentnosti in družbeno odgovornega ravnanja. Podjetja v državni lasti ne bi smela vlagati v projekte, ki ne zadostujejo merilom trajnostne energetike.

Več informacij:
Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko, Greenpeace v Sloveniji, dejan.savic@greenpeace.si ali 040 165 195.

To dokument najdete tudi na www.greenpeace.si

Greenpeace je neodvisna globalna organizacija, ki si preko kampanj prizadeva za spremembo odnosov in vedenja, zaščito in ohranitev okolja ter za promocijo miru. Za svoje delovanje ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank.

UMAR (2008): Vendramin Mojca, Potenciali energetske učinkovitosti, Zbirka Delovni zvezki, št. 6/2008, let. XVII.

Walace Hellen (2010): Rock Solid? A scientific review of geological disposal of high-level radiactive waste:
http://www.greenpeace.org/raw/content.pdf, 26. 10. 2011.

Najnovejša študija nemškega WBGU: World in Transition – A Social Contract for Sustainability (2011): WBGU: http://www.wbgu.de/en/social-contract/, 27.10. 2011

To spoznanje so potrdili domači in mednarodni strokovnjaki na konferenci z naslovom »Lahko obnovljivi viri energije zadostijo energetskim potrebam Slovenije do leta 2050?« v Državnem svetu, 7. 6. 2011:http://www.greenpeace.org/slovenia/povzetek-konference.pdf, 27. 10. 2011, http://www.greenpeace.org/international/en, 26. 10. 2011.