Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije so v okviru štiriletnega projekta SloWolf analizirali, ali je zakoniti odstrel 51 volkov v zadnjih 10 letih vplival na število povzročenih škod. Raziskava je pokazala, da ni nobenega vpliva odstrela volkov na število napadov na drobnico, je pojasnil raziskovalec na biotehniški fakulteti Miha Krofel. To velja tudi za najbolj ekstremna leta. Tako se na primer po njegovih besedah največjem odstrelu volkov leta 2006 škode niso zmanjšale, ampak celo narastle, medtem ko so se škode po letu 2008, ko odstrela volkov sploh ni bilo, nekoliko zmanjšale.

Razlog za ta opažanja je najverjetneje iskati v zakonitostih socialnega sistema volkov. Volkovi brez človekovega poseganja namreč zaradi teritorialnega vedenja preprečujejo prisotnost tujih volkov na svojem teritoriju in tako lokalno sami uravnavajo svojo številčnost. V primeru odstrela dominantnega osebka pa trop pogosto razpade in mlajši člani tropa oz. drugi volkovi nadomestijo odstreljene živali.

Ti volkovi so pri lovu običajno manj izkušeni in zato pogosteje plenijo lažje ulovljive slabo oz. nezaščitene domače živali. Zato se, v nasprotju s pričakovanjem, škode po odstrelu včasih še povečajo. Rezultati iz Slovenije se ujemajo z raziskavami iz tujine, navajajo raziskovalci in dodajajo, da odstrel volkov postane učinkovit šele, ko se na večjem območju iztrebi vse trope volkov. To pa danes iz etičnih in zakonodajnih razlogov ni sprejemljivo.

Na obseg škod po mnenju raziskovalcev precej pomembneje kot odstrel vplivajo drugi dejavniki, kot so varovanje živine, število drobnice v življenjskem okolju volkov, prostorska razširjenost populacije volka, morda pa tudi načrtne zlorabe odškodninskega sistema nekaterih posameznih rejcev drobnice. Zato stroka priporoča, da se za zmanjševanje škode več pozornosti nameni ukrepom, ki so se pri preprečevanju škod že izkazali za zelo učinkovite.

Predlagajo boljše varovanje drobnice ali prehod na manj konfliktno rabo prostora. Med drugim so letos v okviru projekta SloWolf donirali nekaterim rejcem, ki so se soočali z veliko napadi, zaščitne ograje in pse, posledično pa napadov volkov skorajda ni več. Sicer pa Krofel navaja še, da je v zadnjih letih število drobnice v Sloveniji precej naraslo, to pa je verjetno deloma vplivalo tudi na povečanje škode v zadnjih letih.

Kljub neučinkovitosti odstrela za preprečevanje škod pa je odstrel v manjšem obsegu lahko smiseln za zmanjševanje nezakonitega odstrela, povečevanja tolerance nekaterih skupin ljudi do volkov in odstranjevanje konfliktnih živali, če se te pojavijo. Letos je ministrstvo odredilo odstrel 12 volkov, izvaja pa se od 1. oktobra do konca februarja 2012 in nato še septembra prihodnje leto.

Glede na podatke iz monitoringa v Sloveniji živi med osem in deset tropov volkov, od tega so vsaj štirje čezmejni tropi, ki si jih Slovenija deli s Hrvaško. Glede na sledenje tropom v snegu naj bi večina tropov v zimskem času imela od dva do štiri volkove. V poletnem času ob rojstvu mladičev lahko število precej naraste, vendar je prisotna visoka smrtnost mladičev. Samo tretjina mladičev preživi prvo leto.

Vir: umanotera.org/etc