7 načel za oblikovanje družbe uresničenih priložnosti

Spoštovali bomo naravne omejitve
Naravni viri so omejeni, zato moramo z njimi gospodariti skrbno, učinkovito in v okviru realnih potreb. Podnebne spremembe, pri katerih ima človeški vpliv odločilno vlogo, so najbolj nazorna posledica preseganja nosilne sposobnosti okolja, izražajo pa se kot pereča globalna grožnja blaginji in varnosti.

Zavezujemo se, da bomo z energetsko, gospodarsko in prometno politiko spodbujali prednostno rabo tistih virov, ki se učinkovito obnavljajo in imajo manjše negativne učinke na zdravje, okolje in varnost ljudi.

Upoštevali bomo interes prihodnjih generacij
Strateške odločitve velikega obsega morajo upoštevati prihodnje generacije. Zdravo okolje, varno podnebje, čista voda in zrak ter preskrba s hrano in osnovnimi surovinami prav gotovo sodijo med vitalne sestavine blaginje danes in tudi v času življenja naših otrok in vnukov.

Zavezujemo se, da bomo dajali prednost politikam in ukrepom, ki bodo pozitivno vplivali na blaginjo prihodnjih generacij.

Spodbujali bomo samooskrbnost osnovnih dobrin
Pretežna samooskrbnost osnovnih dobrin lahko dolgoročno zagotovi politično suverenost države ter blaginjo in varnost državljanov. Z osnovno lokalno prehransko, snovno in energetsko samooskrbnostjo lahko bistveno zmanjšamo negotovosti, ki jih prinašajo rastoči pritiski na omejene vire, velika nihanja cen surovin, hrane in energije ter podnebne spremembe.

Zavezujemo se, da bomo samooskrbnost osnovnih dobrin spodbujali na ravni strateških državnih usmeritev, na ravni sektorskih politik in na ravni ravnanja posameznikov.

Razvoj bomo vrednotili celostno
Razvoj je več kot le povečevanje materialnega standarda ljudi in ga ne moremo meriti zgolj z BDP. Določiti in upoštevati moramo nove kazalce razvoja in zastaviti drugačne cilje z novo opredelitvijo pojma blaginje in s širšim pogledom na razvoj, kjer je ekonomija le eden od segmentov družbe - predvsem sredstvo in ne cilj.

Zavezujemo se, da bomo kazalnike razvoja dopolnili, da bodo poleg gospodarskih vidikov upoštevali celostne kazalce blagostanja družbe ter kakovosti življenja in ekosistemov.

Razvijali bomo lahko gospodarstvo
Pri razvijanju gospodarstva imajo prednost tiste dejavnosti, ki prinašajo manjša tveganja za zdravje in varnost ljudi, hkrati pa zmanjšujejo negativen vpliv na okolje. Rast gospodarstva moramo zagotoviti ob zmanjšanju materialne proizvodnje in porabe energije.
Zavezujemo se, da bomo pri oblikovanju politik in ukrepov za gospodarsko rast prednostno podprli tista področja rasti, ki temeljijo na ustvarjanju več trajnih delovnih mest in ustvarjajo višjo dodano vrednost na enoto proizvoda ob hkratnem zmanjšanju porabe energije in virov.

Ohranjali bomo biotsko raznovrstnost
Ohranjanje biološke raznovrstnosti je temelj za evolucijo in vzdrževanje sistemov, ki ohranjajo življenje na Zemlji. Izraža se v neprecenljivi ekološki, genetski, družbeni, gospodarski, znanstveni, izobraževalni, kulturni, rekreacijski in estetski vrednosti. Slovenija sodi med naravno najbogatejša območja Evrope, a je mnogo biotskih vrst ogroženih zaradi načina našega delovanja.
Zavezujemo se, da bomo oblikovali takšno kmetijsko politiko, ki bo podpirala cilje varstva biotske raznovrstnosti.

Strateške projekte bomo vodili transparentno
Veliki razvojni projekti zahtevajo široko soglasje, saj le tako lahko upravičimo njihovo težo in pomen v razvoju družbe. Dostop do informacij javnega značaja, tehtanje argumentov iz javne razprave in konstruktivno upoštevanje ključnih pomislekov so ključne sestavine kakovostne in s širokim soglasjem podprte politike.

Zavezujemo se, da bomo pri projektih strateškega pomena v procese snovanja, odločanja in nadzorovanja izvajanja vključili javnost.


Za družbo uresničenih priložnosti

Plan B 3.0: Manifest za uresničenje tretjega razvojnega podviga
Pred predčasnimi volitvami 36 nevladnih organizacij, združenih v mrežo Plan B za Slovenijo - Pobuda za trajnostni razvoj,  vabi politične stranke k skupnemu delovanju za uresničenje tretjega razvojnega podviga. V zgoščeni obliki Manifest povzema opis stanja na petnajstih aktualnih področjih trajnostnega razvoja in predlaga najpomembnejše ukrepe mandata 2012-2015.

Z njimi lahko stranke Sloveniji omogočijo prehod v nizkoogljično družbo in zagotovijo dolgoročno razvojno uspešnost. Hkrati organizacije predlagajo političnim strankam sprejetje Zaveze za uresničenje tretjega razvojnega podviga Slovenije. Namen zaveze je združiti moči pri zaščiti temeljnih potencialov kakovostnega življenja v Sloveniji. Zaveza zato ne posega v konkretne politične vsebine in podpisnikom omogoča avtonomno in suvereno razvijanje politik v skladu z lastnimi vrednotami.

Najpomembnejši ukrepi prihodnjega mandata:

Zelena javnofinančna reforma predvideva preoblikovanje javnofinančnega sistema na način, ki dosledno spodbuja trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje ter prehod v nizkoogljično družbo.

Dosledno izvajanje zakonodaje in programov predvideva preseganje implementacijskega deficita, ki predstavlja razliko med formalno sprejetim in dejanskim uresničevanjem sprejetega, med normirano in dejansko vplivnostjo različnih družbenih akterjev.

Neformalno učenje za trajnostni razvoj predvideva operativno implementacijo ideje trajnosti z obstoječimi, iskanimi in infrastrukturno že opremljenimi oblikami skupinskega neformalnega učenja.

Odgovorno ravnanje s prostorom predvideva reorganizacijo strokovnega dela na področju ravnanja s prostorom, ureditev zakonodajnega okvira in zagotovitev učinkovitega izvajanja.

Upravljanje s starimi bremeni industrijskega onesnaževanja predvideva ukrepe za stanje, ki ne bo več ogrožalo zdravja prebivalstva.

Sistemski ukrepi za razvoj nevladnih organizacij predvidevajo ureditev razmer za participativno demokracijo in civilni dialog v podporo trajnostnemu razvoju.

Oblikovanje sistemskega okvira za prehod v nizkoogljično družbo predvideva sprejetje strategije, podnebnega zakona ter proračunsko in kadrovsko okrepitev institucij in programov.

Trajnostno zasnovano področje energetike predvideva zamenjavo okoljsko spornih tehnologij z okoljsko manj spornimi tehnologijami.

Trajnostno zasnovano področje mobilnosti predvideva zagotovitev visoke ravni dostopnosti in mobilnosti ob hkratnem omejevanju njunih negativnih učinkov.

Prilagajanje na podnebne spremembe predvideva ukrepe, s katerimi bomo zmanjšali tveganje ter škodo zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb.

Trajnostno zasnovano področje kmetijstva predvideva povečanje prehranske samooskrbe in pospešitev razvoja ekološkega kmetijstva.

Prizadevanja za ohranjanje narave predvidevajo ugodno ohranitveno stanje živalskih in rastlinskih vrst v Sloveniji.

Strateška obravnava vode predvideva ohranitev vodnih virov in določitev vode za prioritetni element pri odločanju o rabi prostora in ocenjevanju vplivov na okolje.

Trajnostna obravnava gozda in lesa predvideva opredelitev lesa za strateško surovino in lesarstvo za strateško panogo.

Strateški pristop k rabi virov in upravljanju z odpadki predvideva povečanje snovne učinkovitosti, zmanjšanje porabe virov in znižanje količine proizvedenih odpadkov.

KONTAKT za medije: Karmen Kogoj Ogris, 01 439 71 00, 031 540 534, karmen@umanotera.org

Strokovni sodelavci pri posameznih poglavjih:
Priložnosti zelene rasti: mag. Nina Štros, Greenpeace Slovenija, nina.stros@greenpeace.si
Samooskrbnost: dr. Renata Karba, Umanotera, renata@umanotera.org
Zelena javnofinančna reforma: mag. Lidija Živčič, Focus društvo za sonaraven razvoj, lidija@focus.si
Izvajanje zakonodaje in programov: mag. Vida Ogorelec, Umanotera, vida@umanotera.org
Neformalno učenje za trajnostni razvoj: dr. Nevenka Bogataj, Andragoški center Slovenije, nevenka.bogataj@acs.si
Odgovorno ravnanje s prostorom: Maja Simoneti, Inštitut za politike prostora – IPOP, maja.simoneti@ipop.si
Industrijsko onesnaženje: stara bremena in sedanji viri: Boris Šuštar, Civilne iniciative Celje, boris.sustar@gmail.com
Sistemski ukrepi za razvoj nevladnih organizacij: Gaja Brecelj, Umanotera: gaja@umanotera.org
Sistemski okvir za prehod v nizkoogljično družbo in prilagajanje na podnebne spremembe: Barbara Kvac, Focus društvo za sonaraven razvoj, barbara@focus.si
Trajnostna energetika: Dejan Savič, Greenpeace Slovenija, dejan.savic@greenpeace.si
Trajnostna mobilnost: dr. Matej Ogrin, CIPRA Slovenija, ogrin.matej@siol.net
Trajnostno kmetijstvo: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj , anamarija.slabe@itr.si
Ohranjanje narave: Tomaž Jančar, DOPPS, tomaz.jancar@dopps.si in Miha Krofel, Dinaricum, miha.krofel@bf.uni-lj.si
Voda kot strateški vir: Martina Zupan, GWP Slovenija, martina.zupan@siol.net
Gozd in les: prof. dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta in SGLTP, franc.pohleven@bf.uni-lj.si
Učinkovita raba virov in odpadki: Jaka Kranjc in Polonca Štritof, Društvo Ekologi brez meja, jaka.kranjc@ocistimo.si in polonca.stritof@ocistimo.si