|  Varnost preskrbe s prehrano, sprejemljivost cen, trajnostna raba naravnih virov in gospodarska rast so glavni poudarki v predlogu Evropske komisije za reformo Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. S številnimi poenostavitvami postopkov želi Komisija spodbujati inovativnost, okrepiti ekonomsko in ekološko konkurenčnost kmetijstva in podpirati rast ter zaposlovanje.
»Skupna kmetijska politika, to je naša hrana, to je prihodnost več kot polovice naših ozemelj,« je v predstavitvi dejal Dacian Cioloş, evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, in dodal, da bodo prihodnja desetletja bistvenega pomena za postavitev temeljev močnega kmetijstva, ki se bo sposobno odzvati na podnebne spremembe in mednarodno konkurenco, hkrati pa izpolniti pričakovanja državljanov.
Spodbujanje aktivnejših in podjetnejših
Med pomembnejšimi novostmi gre izpostaviti bolje usmerjeno podporo, ki naj bi spodbudila rast, podjetništvo in zaposlovanje. V prihodnje bo tako več sredstev namenjenih aktivnim kmetovalcem. Podpora bo znašala med 150.000 in 300.000 evri na posestvo na leto, pri čemer se bo upoštevalo število zaposlenih na kmetiji. Pospeševanju gospodarske dejavnosti na podeželju je namenjen tako imenovani »zagonski paket«, ki bo podprl projekte malih podjetij, in sicer s 70.000 evri za obdobje petih let.
Finančna spodbuda mladim
Demografska slika kmetov ni spodbudna, saj sta kar dve tretjini kmetov starješih od 55 let. Komisija zato predlaga dodeljevanje sredstev za začetek kmetovanja mlajšim od štirideset let, za prvih pet let njihovega kmetovanja.
Reforma s poenostavljeno podporo ponuja roko tudi majhnim kmetijam. Vsak kmetovalec bi namreč dobil med 500 in 1.000 evri pavšalnega plačila na leto. V tem sklopu bodo sredstva namenjena tudi spodbujanju prodaje zemljišč majhnih kmetov, ki opustijo kmetijsko dejavnost, drugim, večjim kmetijam.
Poleg tega Komisija ugotavlja, da je kmetijstvo, ki je na samem začetku dobavne verige v kmetijsko-živilski proizvodnji, zelo razdrobljeno, zato predlaga, da se podprejo organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije ter da se razvijejo neposredne povezave med proizvajalci in potrošniki. Na ta način bi se znebili prevelikega števila posrednikov.
Naravnost z dežele
Zanimiv primer organizacije proizvajalcev in medpanožnega povezovanja je projekt »Naravnost z dežele«. Gre za mrežo, ki na širšem območju okrog geometričnega središča v skupno blagovno znamko povezuje pridelovalce zelenjave, sadjarje, čebelarje, vrtnarje in domače obrtnike. S svojimi izdelki oskrbujejo osnovne in srednje šole, številne gostinske ponudnike, lokalno pa na dom dostavljajo svoje proizvode tudi občanom. Več na naslovu http://www.nadezeli.si/.
Številni izzivi tudi za Slovenijo
Prav pomoč majhnim kmetijam in podpora organizacijam proizvajalcev je še posebej zanimiva tudi za Slovenijo, kjer sta razdrobljenost kmetijskih zemljišč in majhne parcele med prevladujočimi značilnostmi. Družinske kmetije po podatkih zadnjega popisa obsegajo prek 90 odstotkov vseh kmetijskih površin, kmetijska podjetja pa le dobrih šest odstotkov.
Na posvetu ob zaključku javne razprave o SKP do 2020, ki ga je organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je dr. Emil Erjavec iz Biotehniške fakultete dejal, da se bo moralo slovensko kmetijstvo prilagoditi in izkoristiti spremenjene okvirje SKP. Priložnosti slovenskega kmetijstva vidi v ponotranjenju trajnostnega koncepta, večji ekonomski profesionalizaciji na vseh ravneh, razumevanju okoljske vzdržnosti kot priložnosti, razvoju novih pristopov in tehnologij in večji integraciji tržnih verig na lokalni in nacionalni ravni.
Ključne predpostavke reforme skupne kmetijske politike:
- poenostavljeni postopki pridobivanja sredstev in izvajanja ukrepov,
- več sredstev za spodbudo zaposlovanja in podjetništva,
- več sredstev za investicije, raziskave in varovanje okolja,
- optimalen izkoristek naravnih virov.
Varovanje okolja na prvem mestu
Poleg temeljnih neposrednih plačil na hektar zemlje so v reformi predvidena tudi zelena izplačila, saj bo kar 30 odstotkov sredstev namenjenih praksam, ki omogočajo kar največji izkoristek naravnih virov, kamor med drugim spadajo večja pestrost kultur, ohranjanje stalnih pašnikov in naravnih krajin.
Dodatne odškodnine bodo na voljo kmetom iz območij z naravnimi ovirami, kar je ključnega pomena tudi za slovensko kmetijstvo, saj je v Sloveniji kar 75 odstotkov kmetijskih površin na območjih z neugodnimi razmerami za kmetovanje.
Investicije bodo namenjene tudi vzpostavitvi kmetijstva znanja. Proračun za kmetijske raziskave in inovacije bo podvojen in bo znašal 4,5 milijarde evrov. Skupaj bo za SKP v letih 2014 - 2020 sicer namenjenih 435,5 milijarde evrov, pri čemer bo neposrednim izplačilom namenjenih dobrih 317 milijard evrov.
Več informacij na:
http://ec.europa.eu/agriculture/cap-post-2013/
- Podrobneje o posameznih ukrepih:
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?guiLanguage=en
http://ec.europa.eu/slovenija/hp/2011-1012reformakmetijskepolitike_sl.htm
- Slovenija in skupna kmetijska politika po letu 2013:
http://www.mkgp.gov.si/si/splosno/vstopna_stran/aktualne_teme/skupna_kmetijska_politika_do_leta_2020/
- Spletna stran Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji:
http://ec.europa.eu/slovenija
Vir: www.euekspres.eu |
NE ZAMUDITE
