Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina najbolj trajnostno mobilna šola, dijaki Šolskega centra Krško - Sevnica zmagovalci natečaja Za prijaznejši javni potniški promet

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Focus, društvo za sonaraven razvoj, sta zmagovalcem 'Tekmovanja za najbolj trajnostno mobilno srednjo šolo' ter natečaja za najboljši izdelek na temo 'Za prijaznejši javni potniški promet' podelila priznaja in nagrade. Nagrade so prejeli dijaki Srednje šole Vena Pilona Ajdovščina in Šolskega centra Krško
- Sevnica.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in Focus, društvo za sonaraven razvoj, sta v okviru projekta Dobimo se na postaji [1] za šolsko leto 2012/2013 razpisala nagradni natečaj za najboljše izdelke dijakov z naslovom »Za prijaznejši javni potniški promet« ter nagradno 'Tekmovanje za najbolj trajnostno mobilno srednjo šolo'. Na obeh razpisih je skupaj sodelovalo 9 slovenskih srednjih šol.

Obnova ribjih staležev ter podpora trajnostnemu ribolovu v jedru dogovora
Po skoraj dveh letih pogajanj je EU naredila velik korak v smeri končnega dogovora o reformi Skupne ribiške politike. Irski minister za ribištvo in predstavnik Sveta ministrov EU, Simon Coveney, ter predstavnica Evropskega parlamenta, Ulrike Rodust, sta danes po pogajanjih, ki so trajala pozno v noč,  na tiskovni konferenci predstavila kompromis, ki zadeva glavna izhodišča reforme. Doslej sta bila namreč Evropski Parlament in Svet ministrov nasprotnega mnenja o tem, kako ambiciozna naj bo Skupna ribiška politika EU.

Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji, izid pogajanj komentira:
»Ribištvo je v Evropi že desetletja zgodba o zatonu sektorja, prekomernem izkoriščanju ribjih staležev ter izrinjenosti malih trajnostnih ribičev zaradi nadvlade profitne in uničujoče ribiške industrije. Dogovor o ribiški politiki je dobra novica, čeprav ostaja malce grenkega priokusa nad pomanjkanjem konkretne časovne opredelitve, do kdaj se naj ribji staleži obnovijo. Prvič v zgodovini je EU priznala pomen malih priobalnih trajnostnih ribičev in izpostavila potrebo po upoštevanju družbenih in okoljskih kriterijih pri dodeljevanju ribolovnih kvot.«

Potencial trajnostnega razvoja slovenskega podeželja temelji na programih, ki niso pomembni le za revitalizacijo podeželja, ampak prinašajo višjo kakovost življenja, konkurenčnost gospodarstva ter prispevajo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Udeleženci včerajšnjega dogodka »Trajnostni razvoj podeželja« so spoznali tri dobre prakse: Zeleni razvojni model občine Šentrupert, Zadrugo Jarina in Rastlinsko čistilno napravo v Kozjanskem parku.

Predstavitev in ogled sta  potekala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Partnerji dogodka so bili Občina Šentrupert, Zadruga Jarina, Javni zavod Kozjanski park in Skupnost občin Slovenije.

Teden slovenskih gozdov, ki se je začel v ponedeljek, letos poteka pod geslom Gozdovi za vse. V Sloveniji izkoristimo le 71 odstotkov mogočega poseka lesa. Po podatkih državnih statistikov je bilo v letu 2011 iz Slovenije izvoženih 34 odstotkov posekane lesne surovine, evidentirani letni posek lesa pa se povečuje.

Ta je leta 2011 znašal skoraj štiri milijone kubičnih metrov, vendar je bilo to le 71 odstotkov mogočega poseka lesa. Po oceni v gozdnogospodarskih načrtih bi ta namreč lahko znašal 5,5 milijona kubičnih metrov.

Težave so predvsem v zastareli tehnološki opremljenosti zlasti za primarno predelavo lesa. Posledica tega je, da se zaradi nekonkurenčnosti veliko lesa izvozi, slovenska lesna industrija pa zadnja leta vidno hira.

SMS-ZELENI - slovenski predstavniki pri Evropski zeleni stranki (European Green Party) nasprotujemo predlogu Evropske Komisije o označevanju semen, kar smo na svetu stranke v Madridu med 10. in 12. majem tudi predstavili predstavnikom zelenih strank iz vse Evrope.

Prav na predlog SMS-ZELENI, katere je v Madridu zastopala tudi podpredsednica Eva Černigoj, so Evropski zeleni napisali poziv Evropski Komisiji.

Pritisk in postopno uničenje malih in srednje velikih proizvajalcev semen je voda na mlin velikim mednarodnim korporacijam, kar bi predstavljalo nepopravljivo škodo za neodvisnost EU in njenih članic pri proizvodnji hrane.

Novi teoretični izračuni kažejo, da so bile pretekle ocene temperature Zemljinega jedra podcenjene za 1.000 °C.

Z uporabo pospeševalnika delcev, rentgenskih žarkov, visoko intenzivnih laserjev, diamantov in železovih atomov so francoski znanstveniki iz raziskovalnega centra CNRS ugotovili, da lahko temperatura Zemljinega jedra znaša tudi več kot 6.000 °C. To je okoli 1.000 stopinj več, kot so domnevali do zdaj, in tudi več, kot znaša temperatura Sončeve fotosfere (območje, kjer sevanje Sonca zaznamo kot svetlobo) – ta znaša približno 5.500 °C.

Ker doslej Zemljini sredici nismo prišli niti blizu, najgloblja vrtina je zgolj 12 kilometrov globoka, kar pomeni, da imamo do središča Zemlje še dobrih 6.359 kilometrov, so ocene njene temperature zgolj to. Znanstveniki CNRS-ja so namreč poskušali razmere v središču našega planeta poustvariti v laboratoriju.

Evropski voditelji so se včeraj sestali v Bruslju, da bi razpravljali o energetski politiki. Njihovi sklepi kažejo, da zaradi skrbi o visokih cenah energije odlašajo s prehodom k čistemu in trajnostnemu energetskemu sistemu.

V Focusu, društvu za sonaraven razvoj, menimo, da je takšno razmišljanje napačno, saj smo prepričani, da so potrebne nujne spremembe evropskega energetskega sistema, s katerimi bi preprečili nevarne podnebne spremembe.

Britanec Brian Davey je ekološki ekonomist. Čeprav pri nas ne poznamo “poklica” ekološkega ekonomista, pa bi danes moral sleherni ekonomist delovati ekološko oziroma trajnostno. Današnja ključna ekonomska paradigma - “večna” gospodarska rast, preprosto ni možna. Ni možna, ker slej ko prej pripelje do uničenja - okolja, gospodarstva in nazadnje družbe kot celote. Razen, če je to naš cilj.

Je mogoče brez neprestane rasti živeti dobro? Brian Davey pravi, “da bi si nekatere potrebščine lahko delili in da bi obstajale tudi institucije, ki bi tako izmenjavo omogočale. Gre za zmanjšanje posameznikovih potreb po lastnih, novih orodjih in potrebščinah. Mar res vsak od nas potrebuje avto? Mora imeti vsak svoj gospodinjski ali vrtni pripomoček? Z razširitvijo in okrepitvijo javnega dobrega bi lahko zmanjšali naše potrebe po materialnih dobrinah, ki jih redko uporabljamo. Hkrati bi lahko bila ta skupna orodja preko lokalnega centra mnogo bolje izrabljena in uporabljena. To bi pocenilo življenja vseh nas.”

Koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi je po podatkih ameriške agencije za atmosfero in oceane (NOAA) je prvič v zgodovini človeštva presegla stopnjo 400 delcev na milijon (ppm).

Gre za vrednost, ki je bila nazadnje presežena pred več milijoni let, ko Arktika ni bila prekrita z ledom, čez Saharo se je razprostirala savana, morska gladina pa je bila tudi do 40 metrov višja od današnje. Takšne razmere danes bi lahko imele uničujoče posledice za človeštvo.

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so sporočili, da je Agencija RS za okolje razveljavila izdajo okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno na Volovji rebri.

Kot ocenjujejo v DOPPS-u, gre za začetek konca 10 let trajajočega poskusa izkoriščanja vetrne energije v tem kraškem okolju. Iz društva so sporočili, da Arso v odločbi, ki jo je njihov odvetnik Tomaž Petrovič prejel v torek, ugotavlja, da soglasja ni mogoče izdati, ker investitorju ni uspelo dokazati, da poseg ne bo imel čezmernih vplivov na živalske vrste beloglavi jastreb, planinski orel, sršenar, širokouhi netopir, gozdni jereb in evrazijski ris.

Energetska revščina je medsektorski problem, ki zahteva dolgoročne rešitve. Ključni del reševanja je celovita obnova ali energetska sanacija stavbnega fonda, a eden od ukrepov za zmanjševanje energetske revščine je tudi širitev modela energetskega svetovanja, ki ga izvaja društvo Focus v okrviru evropskega projekta Achieve, in je bil uvrščen med dobre prakse na področju trajnostne energetike v projektu »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse«.

To so ključni poudarki včerajšnjega posveta »Strukturne rešitve za energetsko revščino in model energetskega svetovanja«, ki je potekal v Mestni hiši v Ljubljani. Udeleženci posveta so identificirali možne strukturne rešitve problema energetske revščine skupaj s ključnimi institucijami, ki lahko pripomorejo k reševanju problema, na delavnici pa so razmišljali, kako bi bilo mogoče model energetskega svetovanja za energetsko revna gospodinjstva prevesti v dolgoročno strukturno rešitev.

Evropski svet za kmetijstvo in ribištvo zaključil maratonska pogajanja
Po poročanju Greenpeacea se je še eno v nizu maratonskih pogajanj glede reforme ribiške zakonodaje EU končalo z razočaranjem. Evropski ministri so se v okviru Sveta sestajali od ponedeljka in ponovno obravnavali svoja stališča do ključnih točk reforme pred začetkom končnih pogajanj z Evropskim parlamentom.

»Vse skupaj je tako zastalo, da so ministri za najmanjši napredek potrebovali več mesecev intenzivnih pogovorov. Danes predlagano skupno stališče še vedno ni dovolj odločno, da bi prineslo rešitev za evropske ribje staleže in ribiške skupnosti, a ohranja nekaj upanja pred končnimi pogajanji z Evropskim parlamentom. Le še odločnost parlamenta, ki uživa veliko politično in javno podporo, lahko reformo uspešno pripelje do konca,« je izide ministrskega srečanja komentirala Greenpeaceova svetovalka za morsko politiko EU, Saskia Richartz.

Konec aprila se je zaključil mesec čistilnih akcij 2013, s katerimi smo v register divjih odlagališč namesto črnih in rdečih pik zarisali nove zelene pike. Tokrat nismo organizirali vseslovenske čistilne akcije v enem dnevu, ampak smo organizacijo prepustili lokalnim skupnostim in društvom ter jim skupaj s Turistično zvezo Slovenije ponudili pomoč pri obveščanju in organiziranju.

Letošnjo pomlad nam je vsem malo zagodlo vreme, tako da so bile mnoge čistilne akcije prestavljene, vendar je organizatorjem kljub temu uspelo izvesti čistilne akcije na več kot 300 zbirnih mestih po vsej Sloveniji, kolikor smo jih uspeli zabeležiti preko spletne strani Čistilne akcije 2013. Različne organizacije in posamezniki čistilne akcije še vedno prijavljajo na seznam, nekatere bodo izvedene še v pomladanskem času, druge pa konec poletja oziroma jeseni, zato vse prostovoljce pozivamo, da še naprej spremljajo podatke na spletni strani in se pridružijo pri čiščenju, vse spremembe na terenu pa vnašajo v Register divjih odlagališč.

AAG podala zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja–Odlagališče odpadkov Stara Gora

ALPE ADRIA GREEN JE 13.05.2013 na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje - Agencijo Republike Slovenije za okolje podala zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, zaprošenega na zahtevo stranke KOMUNALA Nova Gorica d.d., Cesta 25. Junija 1, Nova Gorica

Alpe Adria Green - mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, ki deluje po sklepu MKO (MOP) v javnem interesu na področju okolja in na področju narave, se je prijavlja v postopek izdaje Okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega.

Evropski poslanci glasovali za omejevalnike hitrosti lahkih gospodarskih vozil in s tem za prihranek goriva in emisij med vožnjo

Odbor za okolje v Evropskem parlamentu je danes glasoval za omejitev hitrosti lahkih gospodarskih vozil na 120 km/h. Evropski poslanci so glasovali tudi za nove, strožje emisijske cilje za leto 2025 in zavrnili zaostritev šibkega cilja za leto 2020.  

Omejitev hitrosti lahkih gospodarskih vozil bo spodbudila dobavo manjših motorjev, zmanjšala povprečno porabo goriva in emisije za vsaj 6 % [1]. Potrošniške raziskave v Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem so pokazale močno javnomnenjsko podporo takemu ukrepu [2].

Društvo Planet Zemlja, katerega glavni namen je osveščanje javnosti o pomenu odnosa posameznika do okolja ter samega sebe, tokrat pripravlja odmeven in družbeno odgovoren dogodek, ki bo potekal 17. maja 2013 na trgu Leona Štuklja v Mariboru. Gre za drugi Food Revolution Day, prvič pa bo dogodek tudi v Sloveniji.

Food Revolution Day je globalni projekt dobrodelne organizacije Better Food Foundation, namenjen ozaveščanju zdravega prehranjevanja, spodbujanju uporabe lokalno pridelanih živil in razvijanju kuharskih sposobnosti ljudi. Poleg tega pa tudi ozaveščanju o tem, kako zelo pomembno je pravilno prehranjevanja za preprečevanje mnogih sodobnih bolezni.

V Sloveniji lovci vsako leto ustrelijo več kot 40.000 ptic. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje poteka obravnava pobude, da se na seznam lovne divjadi doda dodatnih osem vrst ptic. Vse predlagane vrste ptic so zavarovane, med njimi je pet v Sloveniji ogroženih gnezdilk. Lov nanje bi ogrozil obstoj teh vrst pri nas in je ekološko nesprejemljiv.

Pridružite se pozivu ministru za kmetijstvo in okolje, da prepreči uvrstitev zavarovanih vrst ptic med lovno divjad: www.tretjičlen.si/slo/ptici.

WWF in ERSTE Fundacija izvajata izobraževalni projekt za učence iz 11 držav – med njimi tudi Slovenija – sodelovanje je za šole brezplačno – lani so bile aktivne osnovne šole Središče ob Dravi, Ormož, Poljane in Gornja Radgona

Pred kratkim je bil razpisan nov natečaj mednarodne šolske iniciative za varstvo narave - Evropske šole za Zemljino življenje - ki ga izvajata WWF (World Wildlife Fund - Svetovni sklad za naravo) in ERSTE Fundacija. Sodelujejo lahko učenci med 13. in 16. letom iz Slovenije, Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Moldavije, Romunije, Srbije, Slovaške in Ukrajine.

Evropska komisija je 6. maja objavila 147 strani dolg predlog uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu. Ta je sicer boljši, kot je bil na začetku postopka znotraj Evropske komisije, saj odpira nekatere možnosti za biotsko raznovrstnost. Vendar pa biotska raznovrstnost v kmetijstvu žal še zdaleč ni »zmagovalka« in predlog je s tega vidika veliko razočaranje.

Določbe predloga na prvem mestu ščitijo interese globalne semenarske industrije in korporacij, ne pa potrošnikov in kmetov. Tudi evropski komisar za zdravje in potrošnike Tonio Borg je navedel, da je eden od namenov uredbe ohraniti globalno konkurenčnost evropske semenarske industrije (ki pa je v resnici seveda globalna).

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zavaja, ko pravi, da so zemljišča predvidena za golf igrišče, primerna za kmetovanje

Strokovne ugotovitve o pedoloških lastnostih zemljišč na delu Sečoveljske doline, na območju predvidenem za golf igrišče, izkazujejo, da je 80 % površine neprimerne za zelenjadarsko in drugo mediteransko kmetijsko pridelavo.

Rezultati pri ponovnih, detajljnih pedoloških raziskavah izvedenih v aprilu 2013, kažejo, da so zemljišča v sedanjem stanju na 80 % površine neprimerna kmetijsko pridelavo in se s to ugotovitvijo izenačujejo z ugotovitvami pedološkega poročila izdelanega v letu 2008 ter hrvaške pedološke študije iz leta 1976.

Spoštovani podpisniki in partnerji poziva Za zeleni razvojni preboj, dragi prijatelji,
konec aprila smo poziv za zeleni razvojni preboj končno predali vladi na najvišji ravni. Predsednica vlade Alenka Bratušek je sprejela 10.358 podpisov (skupaj z osebnimi sporočili) in seznam 195 organizacij, podjetij, občin, združenj in agencij, ki so se pozivu pridružile.

A časi za dologoročno razvojno načrtovanje niso ugodni – vlada razmišlja izrazito kratkoročno in je zaposlena z uravnotežanjem javnih financ, reševanjem bank in privatizacijo državnih podjetij.

Stališče AAG na članek, ki ga je objavil časopis DELO 3. Maja 2013 v rubriki Mnenja – Gostujoče pero, pod naslovom:

»Ko sonce ne bo sijalo in veter ne bo pihal« in izjave Slovenskih politikov objavljenih v medijih.

V dobrih zadnjih sto letih smo prešli skozi obdobja, v katerih smo si osvetljevali svoje prostore od petrolejk in sveč do uporabe sijalk z žarilno nitko do rabe varčnih sijalk z diodami. In enako razvojno pot prehaja potreba po ogrevanju prostorov za zasebno in javno rabo, od rabe nafte in plina prehajamo v obdobje rabe trajnih virov energije.Sergej Kuprijanov, tiskovni predstavnik predsednika Gazpromovega upravnega odbora, pa je v članku »GOSTUJOČE PERO«, ki ga je objavil častnik delo v petek 3.maja letos zapisal, da je plin, gorivo prihodnosti za Evropo.

Ljubljanski mestni redarji že od leta 2008 svoje delo opravljajo tudi na kolesih. Kolesa kot službena vozila prinašajo mnogotere pozitivne učinke, med drugim manjše izpuste CO2 in trdnih delcev, boljšo odzivnost in lažje izvajanje operativnih nalog redarjev. Uporaba službenih koles je bila uvrščena med dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, predstavljena je bila na današnjem posvetu  »Ukrepi občin kot znanilci trajnih sprememb na področju trajnostne mobilnosti«.

Posvet so pripravili Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, CIPRA Slovenija, Urbanistični inštitut, Mestna občina Ljubljana, Umanotera in Slovenska platforma za trajnostno mobilnost. Predstavitev dobre prakse Uporaba službenih koles redarjev MOL je potekala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije  in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.