Sredi avgusta smo v okviru projekta SloWolf na Veliki Gori nad Ribnico ujeli volkuljo za telemetrično spremljanje. Volkulja, ki smo jo poimenovali Jasna, je po strokovnih ocenah stara štiri do pet let in je v dobri telesni kondiciji. Volkulja je vodilna samica goteniškega tropa in je mati mladičev, ki so bili v zadnjem mesecu opaženi na tem območju.

Z GPS-GSM ovratnico opremljena vodilna volkulja je sedmi volk, katerega gibanje in aktivnost bomo na ta način spremljanli tekom štiriletnega projekta SloWolf in drugi spremljani volk iz tropa Gotenica. Na istem območju smo namreč leta 2011 odlovili enoletnega volka Luko, člana tropa Gotenica, ki je prav tako kot Jasna nosil svetlo modro ovratnico. Lukovo gibanje smo spremljali le slabih devet mesecev, saj ga je pred odpadom ovratnice povozil avto. Ovratnico bo volkulja Jasna nosila približno eno leto, potem pa se bo sprožil avtomatski mehanizem, ki omogoči, da ovratnica samodejno odpade.

Ob odlovu smo volkuljo pregledali in odvzeli vzorce za genetske analize, s pomočjo katerih bomo lahko njeno prisotnost v okolju zaznavali tudi po končanem telemetričnem spremljanju. Omogočili nam bodo raziskati tudi njene sorodstvene povezave z drugimi volkovi. Pridobivanje genetskih podatkov je pomembno tudi za ocenjevanje številčnosti populacije volkov.

Po opravljenih zadnjih analizah je na območju Slovenije v letu 2012 živelo med 32 in 39 odraslih volkov, če pa prištejemo še volkove, ki prehajajo mejo s Hrvaško (območje Gorskega Kotarja), pa se številka nekoliko poveča na nekje med 36 in 43 volkov.

O uspešni reprodukciji naših volkov na tujem pa poročajo tudi italijanski raziskovalci. Ti so 7. avgusta na območju naravnega deželnega parka Lessinia z video-pastjo posneli dva volčja mladiča, ki sta potomca »slovenskega« volka Slavca (odlovljenega in s telemetrično ovratnico opremeljenega v okviru projekta SloWolf) in volkulje Julije, ki izvira iz apeninske populacije volkov (dežela Piemont).

Z ustanovitvijo novega tropa Slavca in Julije je tako na tem območju to po več kot 150 letih prvi znan primer reprodukcije. Hkrati združitev Slavca in Julije pomeni tudi prvi dokumentiran genetski stik dinarsko-balkanske in apeninske populacije volka.

Projektna skupina SloWolf