Organizacija Alpe Adria Green je poslala odgovor g.Günther Oettinger-ju, EU komisarju za energetiko na njegov dopis, ki ga je poslal kot odgovor na peticijo AAG PROTI POTRDITVI UMESTITVE PROJEKTA PLINSKI TERMINALI ŽAVLJE NA EVROPSKO LISTO PRIORITET SKUPNEGA POMENA (PCI)

V odgovoru smo navedli, da nas zelo preseneča da je, lahko »žaveljski plinski terminal« sploh pristal na predlagani listi. Upravičeno sumimo, da je nekdo vložil veliko kapitala v ta projekt in ga hoče, če ne gre drugače, po politični poti in z lobiranjem preko vplivanja skozi evropske institucije vsiliti v ta prostor.

Sprašujemo se, kdo so ti odločevalci regionalnih teles, ki se odločajo namesto prebivalstva, če pa italijanska in slovenska javnost dokazujeta že od samega začetka, to je od leta 2006 (7 let ), tudi s strokovnimi študijami, da tak velik in eksploziven projekt ne more biti zgrajen v zalivu, ki je globok le 15 metrov.

Poleg tega smo v odgovoru navedli dve dejstvi, od mnogih, ki sami po sebi nasprotujeta tej ideji:

1 - Zakon Seveso: zgraditi plinski terminal poleg skladišča z nafto in naftovoda, ki preskrbuje večje rafinerije na Dunaju in Ingolstadtu, ni pametna poteza, saj ogroža lokalno varnost in varnost oskrbe z nafto za velik del Evrope. Leta 1972 se je že zgodil teroristični napad na rezervoarje goriva na lokaciji Žavlje, ki je povzročil eksplozije in požar ogromnih razsežnosti. Eksplozija plinskega terminala, povezana z „domino efektom“, pa bi povzročila katastrofo, ki bi ogrozilo 300.000 tamkaj živečih prebivalcev. Plin pač ne sodi v takšno soseščino.

2 - Prekopavanje dna Tržaškega zaliva, kamor je reka Soča stoletja nanašala živo srebro iz rudnika živega srebra, bi povzročilo prehod organske oblike živega srebra v prehrambno verigo in v ribe, kar bi ogrozilo zdravje ljudi in uničilo ribištvo v severnem Jadranu, od katerega živi veliko ljudi.

Menimo, da je plinski terminal v Tržaškem zalivu, ki je zasičen z nevarnimi petrokemičnimi in drugimi industrijami, načrtovan na napačnem mestu. Prisotnost plinskega terminala in plinskih tankerjev bi onemogočila razvoj pristaniških dejavnosti obeh pristanišč (Trsta in Kopra), ribištva in turizma. Razumemo potrebo po diverzifikaciji energetske oskrbe, vendar mora biti le-ta načrtovana na primeren način.

V neposredni bližini načrtovanega terminala živi več kot 300 000 prebivalcev 2 EU držav. Na EU smo vsa ta leta naslavljali strokovne argumente, vendar EU ni prisluhnila svojim državljanom, čeprav bi jim morala. Odgovor je bil, da dokler ni izdano gradbeno dovoljenje, ne more ukrepati. Prebivalci te regije skupaj s strokovno javnostjo že več let argumentirano dokazujemo neprimernost umestitve plinskega terminala v to območje, vendar se odloča mimo nas. Terminala v Tržaškem zalivu in nov plinovod ne morejo biti samo predmet dogovorov med Italijo in Slovenijo.

Gre za Evropski okoljski problem z močno negativnimi posledicami in ne za lokalni, kot tolmači Evropska Komisija. Zato mora to poseči z varovanjem okolja v prid vse Evrope. Zastrupitev rib in drugih organizmov zaradi težkih kovin, ki bi jih ti posegi spravili v obtok, bi prizadela vse Evropejce, ki prihajajo v ta del Evrope poslovno ali kot turisti in uživajo morsko hrano iz tega zaliva.

Predlagamo, da se za plinski terminal in energetsko oskrbo v sodelovanju z Italijo, Slovenijo in Hrvaško izbere rešitev, ki bo ugodna za vse tri sosednje države. Že večkrat je bila predlagana umestitev skupnega plinskega terminala treh sosednjih držav: Italije, Slovenije in Hrvaške na lokacijo globoko v mednarodnih vodah Jadrana, kjer ne bo ogrožal varnosti in razvoja lokalnega okolja in narave ter morskega prometa in ribištva.

AAG je odgovoru priložil tudi predlog možnih lokacij za skupen plinski terminal, z ustrezno tehnologijo, za vse tri sosednje države na severnem Jadranu, da ne bi imeli v Bruslju izgovora, da nismo predlagali nobene druge rešitve in samo grajamo njihovo delo. Predlog možnih lokacij za postavitev plinskega terminala, ki bi ga skupno zgradile Italija, Slovenija in Hrvaška bomo podrobneje predstavili na novinarski konferenci v mesecu septembru v Kopru.

V vednost je bil odgovor poslan komisarju EU g. Janezu Potočniku, ministrom odgovornim za naravo, okolje in prostor Italije, Slovenije in Hrvaške ter predsednici vlade RS ga. Alenki Bratušek.

Predsednik Alpe Adria Green org.
Vojko Bernard