Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Obcina-Energetsko-Ucinkovita-Ptuj-Zmagov




En.občina 013: Velika zmagovalka energetsko učinkovitih občin je Ptuj

četrtek, 12. september 2013 @ 22:30 CEST

Uporabnik: Sonce

Katere so tiste občine v Sloveniji, ki se zavedajo pomena energetske učinkovitosti? Katere občine s svojimi projekti skrbijo za trajnostno prihodnost v svojem lokalnem okolju in katere so tiste občine, ki so letošnje prejemnice naziva En.občina 013 za energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji?

Energetika.NET je letos četrtič zapored izbrala energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji, na današnji razglasitvi, ki je bila v Kristalni palači BTC v Ljubljani v okviru zaključnega seminarja En.občina: Pot do pametnih lokalnih skupnosti, smo le-te tudi javno predstavili. Najbolj učinkovita v kategoriji malih občin do 5.000 prebivalcev je občina Divača, najučinkovitejša občina na področju energetike v kategoriji srednje velikih občin oz. občin, ki presegajo 5.000 prebivalcev je občina Krško, ki si je ta naslov priborila že pred štirimi leti.

Med mestnimi občinami pa je energetsko najučinkovitejša občina Ptuj. Prav slednja občina pa je v letošnjem natečaju prejela tudi največ točk strokovne komisije in postala absolutna zmagovalka na področju energetsko učinkovitih lokalnih skupnosti.

Strokovna komisija v sestavi: predsednik mag. Boris Sučić (Center za energetsko učinkovitost Institut Jožef Stefan) in člani mag. Tomaž Fatur (Solvera Lynx), mag. Sabina Jordan (Zavod za gradbeništvo Slovenije), dr. Darja Piciga (Ministrstvo za okolje in prostor), Rajko Leban (GOLEA), dr. Vlasta Krmelj (EnergaP), Gorazd Marinček (Slovenski E-forum) in Mateja Kegel Kozlevčar (Energetika.NET) je imela tudi letos zahtevno delo, saj občine iz leta v leto izkazujejo več znanja in uspeha na področju OVE in URE.

Dobro delo na področju energetske učinkovitosti smo nagradili tudi letos, saj so občine prejele nagrade v vrednosti več kot 10 tisoč evrov, ki so jih letos podelili Mednarodno svetovalno podjetje KPMG, podjetje Solvera Lynx, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Slovenski E-forum in Energetika.NET.

PREDSTAVITEV ZMAGOVALNIH OBČIN

DIVAČA – zmagovalka med malimi občinami
Občina Divača je z ukrepi na področju energetske sanacije javnih stavb že dosegla večje prihranke, učinkoviti so tudi na področju javne razsvetljave. Občina načrtuje 37 % zmanjšanje izpustov CO2 že do leta 2015. V občini konstantno, predvsem pa načrtno s projekti zmanjšujejo rabo energije in prehajajo na obnovljive vire energije. Poleg energetskih sanacij objektov v lasti občine so poskrbeli tudi za rekonstrukcijo javne razsvetljave s čimer so zmanjšali rabo energije za 66 %, rabo energije redno spremljajo preko CSRE.

Pohvalijo se z več sončnimi elektrarnami, kotlovnicami na lesno biomaso in vetrno elektrarno. Velik poudarek dajejo širšemu osveščanju občanov na področju energetske učinkovitosti, s čimer skrbijo za trajnostno izobraževanje in rast celotne občine. Zelo aktivni so tudi na področju mednarodnega sodelovanja, še posebej v sodelovanju z Goriško lokalno energetsko agencijo. Občina je tudi podpisnica konvencije županov.

KRŠKO – zmagovalka med srednje velikimi občinami
Prihranek pri sanaciji javnih objektov v občini Krško že presega 20 %. V občini se lahko pohvalijo s soproizvodnjo toplote in elektrike (SPTE), devetimi sončnimi elektrarnami ter energetsko sanacijo več vzgojno varstvenih zavodov in drugih javnih stavb. Znižali so tudi strošek in porabo javne razsvetljave za 56 odstotkov. Do leta 2020 načrtujejo 26 % zmanjšanje izpustov CO2 ter odpiranje novih zelenih delovnih mest. Občina ima opravljeno konkretno analizo rabe, kar jim omogoča učinkovitejše načrtovanje nadaljnjih ukrepov.

Njihovi cilji so zelo ambiciozni, zagotovo pa to izhaja tudi iz dejstva, da je občina pred leti že prejela naslov energetsko najučinkovitejše in sicer v letu 2010. To namreč dokazuje, da občina ne »spi na lovorikah«, pač pa nadaljuje svoje dobro delo in se tudi ob vse večji konkurenci na področju URE uspešno kosa z najboljšimi. Velik poudarek v občini dajejo tudi javnem prevozu. Občina pa skrbi ne le za prometno energetsko učinkovitost, pač pa tudi za rekreacijo svojih občanov, saj imajo na voljo več kot 30 kilometrov kolesarskih stez. Občina je pristopila tudi h konvenciji županov.

PTUJ – zmagovalka v kategoriji mestnih občin in absolutna zmagovalka
V Mestni občini Ptuj imajo za seboj več projektov na področju energetske prenove javnih stavb v katerih so zmanjšali stroške ogrevanja za 36 odstotkov. Lotili so se tudi energetske sanacije javne razsvetljave, ki bo na koncu prinesla prihranek energije v višini 66 %. Občina Ptuj je aktivno vključena v številne projekte samostojno, pa tudi preko lokalne energetske agenture Ptuj s katero tesno sodelujejo, aktivni so na področju pridobivanja evropskih sredstev.

Pohvalijo se lahko z inovativnimi lastnimi rešitvami, ki prispevajo k energetski avtonomnosti občine. Občina se je lotila tudi aktivnega uvajanja energetske knjigovodstva. Kot posledico energetske prenove javnih objektov, posodobitve kotlovnic, prehodu na DOLB in rekonstrukciji javne razsvetljave so emisije CO2 uspeli zmanjšati za skoraj 4,5 tone na leto. Občina sicer sodeluje oz. je sodelovala v desetih evropskih projektih, v bližnji prihodnosti pa načrtujejo priključitev konvenciji županov, posledično izdelavo SEPA-a in soustanovitev konzorcija za izrabo lesne biomase.

Brez lokalnih skupnosti ni države

Energetska učinkovitost v prvi vrsti pomeni priložnost za trajnostno prihodnost, je udeležence letošnjega seminarja za energetsko najbolj učinkovite občine z naslovom »Pot do pametnih lokalnih skupnosti, nagovorila vodja projekta En.občina Mateja Kegel Kozlevčar. Energetika.NET je  letos že četrtič zapored izbrala energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji.

Jože Mermal, predsednik uprave BTC, o trajnostnem razvoju pravi, da na koncu štejejo dejanja. Z vsemi ukrepi, s katerimi so začeli pred dobrim desetletjem, so porabo električne energije zmanjšali za štiri milijone kilovatnih ur.  Letos med drugim načrtujejo postavitev 50 kilovatne vetrne elektrike. A prvi mož BTC poudarja, da je to le del njihovega poslanstva. Seminar za energetsko najbolj učinkovite občine je letos namreč potekal v visoko energetsko učinkoviti Kristalni palači v ljubljanskem BTC.

Udeležence letošnjega seminarja je nagovoril tudi mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje. Poudaril je, da daje ministrstvo prednost »megavatom«. »Za energetsko bilanco naredimo največ, če energijo varčujemo.« Lokalne skupnosti pa so po njegovih besedah omogočile, da lahko na podeželju pokažemo vrsto primerov dobrih praks.

V obdobju med 2007 in 2013, ki se zdaj izteka, je imela Slovenija na voljo 4,2 milijardi evropskih sredstev, z lastno udeležbo pa  4,8 milijard evrov. Mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologije, ob tem poudarja, da nastopajo občine na regionalnem in kohezijskem skladu (na voljo je še socialni). Ogromne težave so po njenih besedah na kohezijskem. Problem je izvedba, saj imajo občine težave s povezovanjem z ostalimi občinami in revizijski postopki.

Toda globalno gledano  so občine učinkovite pri črpanju evropskih sredstev, meni sogovornica. Za razvojno prioriteto, t.j. energetsko sanacijo, je bilo sicer namenjenih 160 milijonov evrov. Sredstva bodo v celoti počrpana, dodatno so za to področje na ministrstvu namenili 50 milijonov evrov. V naslednji finančni perspektivi 2014-2020 bo Slovenija prvič razdeljena na vzhodno in zahodno regijo. Po obsegu sredstev bo za vse sklade na voljo 3,3 milijarde evrov, od tega bo na kohezijskega odpadla 1 milijarda evrov.

Za t.i. podporo prehoda na nizkoogljično gospodarstvo se bo iz kohezijskega sklada steklo 180 milijonov evrov, pojasnjuje Kirbiš Rojsova, vendar so to le okvirne številke, saj so potrebna še medresorna usklajevanja. Dodaja še, da se sredstva med različnimi področji lahko prenašajo, prvi razpisi pa bodo na voljo za gospodarske in infrastrukturne projekte, ki so pripravljeni (imajo gradbena dovoljenja).

Mag. Anton Pogačnik, direktor Lokalne energetske agencije Gorenjske, je v uvodnem omizju poudaril, da je problem nekaterih slovenskih občin ta, da so občine aktivne takrat, ko država predpiše. Manj uspešne občine po Pogačnikovih besedah nimajo vizije, delajo stihijsko ali nimajo znanja, ki pa ga lahko pridobijo s pomočjo lokalnih energetskih agencij.

Mag. Boris Sučić s Centra za energetsko učinkovitost  na Institutu Jožef Stefan (CEU IJS), ki sodeluje na natečaju En.občina že od samega začetka in je letos predsednik komisije o razpisnih vlogah občin za natečaj pravi, da so te v zadnjem letu popolne, projekti pa predstavljajo primere odličnih praks. Tako imenovani zeleni imidž je v tujini prepoznan kot dobra reklama, občine, ki na tem področju ne sodelujejo pa potrebujejo dodatno izobraževanje, saj se pomakanje znanja vidi v pomakanju projektov, meni Sučić. Meni tudi, da bi morale občine diktirati tempo lokalnim agencijam. Denar, ki ga vložijo v agencijo, prihranijo nato skozi projekte. Za začetek je potrebna vizija, potem se je treba lotiti prednostnih projektov, še dodaj Sučić. 

Primere praks javno-zasebnega partnerstva je po besedah Kirbiš Rojsove treba iskati z lupo. »Praktično jih ni. Če bi bilo javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji razvito, bi uspešneje črpali evropska sredstva in izvajali lokalne projekte.« Dr. Dejan Makovšek iz Mednarodne svetovalna hiše KPMG pa pojasnjuje, da za tovrstno povezavo velja navezava različnih faz, da je vsaj v manjšem delu udeležen zasebni partner in da se začetek plačil partnerju prične, ko preide projekt v uporabo. Naložba se nato odplačuje s prihranki. Po njegovih besedah denar založi tisti partner, ki ima boljšo kreditno sposobnost. Tudi sam ugotavlja, da ta oblika partnerstva v Slovenija ni vzpostavljena je pa zagotovo prihodnost.

O aktualni temi ukinjanja občin Kirbiš Rojsova pravi, da na ministrstvu občine v vsakem primeru usmerjajo k povezovanju v skupne projekte. »Manjše občine, ki imajo pet zaposlenih, bi se lahko obrnile na večje občine.« Pogačnik pa meni, da s krčenjem števila občin ne bomo samodejno prihranili, je pa zmanjšanje števila občin potreben ukrep. Mala občina po njegovih besedah ne more imeti ustrezne kritične mase. »Če bo prišlo do združevanja, bo prišlo do združevanja kadrov, ne pa optimiranja. Da se manjše občine že danes združujejo,  je potrdil župan občine Šentrupert Rupert Gole. To velja vsaj za Mirnsko dolino, kjer so tri občine. Med drugim imajo občine skupinsko redarstvo. »Ni izključeno, da Mirnska dolina ne bo postala nova občina, vendar morajo stvari dozoreti.«

Energetika.NET

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Obcina-Energetsko-Ucinkovita-Ptuj-Zmagov







Domov
Powered By GeekLog