AKCIJA Zveze potrošnikov Slovenije: Pomoč potrošnikom z oderuškimi krediti
ZPS ugotavlja, da je vse več potrošnikov oškodovanih zaradi najema kreditov po obrestni meri, ki presega zakonsko dovoljeno višino. Določena podjetja z razvejano mrežo poslovalnic in »posrednikov« ponujajo »ugodne« kredite. Pri tem izkoriščajo finančno stisko ljudi, ki zaradi nizkih dohodkov ali izgube službe kredita ne morejo najeti na banki.

Podjetja ob sklenitvi kreditne pogodbe zahtevajo podpis posebne izjave (upravno izplačilna prepoved), s katero potrošnik svojemu izplačevalcu plače ali pokojnine (ZPIZ) odobri odtegovanje obrokov za plačilo kredita nepreklicno do izjave upnika, da je kredit poplačan. To pa v praksi pomeni, da v primeru oderuškega kredita oz. kreditne pogodbe, ki je sklenjena v nasprotju z zakonom, potrošnik ne more enostavno preklicati izjave in doseči prenehanje odtegovanja obrokov.

Pogajanja za novi finančni okvir Evropske unije 2014–2020 so bila pravi maraton. Ne tak, polovičen, ki ga pretečemo številni Slovenci, ampak tisti iz grške mitologije, ki je po legendi zvestega Fedipija stal celo življenje. No, globalna kriza je očitno v Evropo prinesla maratonske seje Evropskega sveta brez žrtev, kjer naj bi bili po izjavah voditeljev tudi vsi zmagovalci. Glede na denarnico, ki so jo države položile na mizo, pa nas v Evropski komisiji čaka ne le maraton, temveč kar triatlon.

Plavanje
Sprejeti novi finančni okvir 2014–2020 ni tisto, kar smo si v Evropski komisiji želeli in kar je bil naš k rasti usmerjen predlog. Skupna vsota je precej zmanjšana in ravnotežje med različnimi poglavji je porušeno. Rezi 40 milijard evrov v prvem poglavju, namenjenemu rasti in konkurenčnosti, negativno učinkujejo na kritično maso financiranja na ključnih področjih za izhod iz krize.

Spoštovanje in ljubezen ob osmem marcu, dnevu žena, lahko najbolje izrazimo s Krilci, darili s čarobno močjo. Krilca sprožajo trajnostne in dolgoročne učinke, obdarovanci pa so trije: tisti, ki podarja; tisti, ki darilo prejme; in tisti, ki je v obdarovančevem imenu prejel nekaj, kar zares potrebuje. »Ali ženske za 8. marec res potrebujemo še en šopek rož?», se sprašujejo v Umanoteri. Zgodba iz ganskega naselja Old Fadama dokazuje, da je moč obdarovati tudi drugače.

Krilca omogočajo stalne prilive izbranim družbeno odgovornim projektom v Sloveniji, državah nekdanje Jugoslavije in državah globalnega juga, ki sprožajo dolgoročne pozitivne učinke. Med njimi  je projekt zagotavljanja možnosti za šolanje ganskih otrok, ki je tesno povezano s položajem žensk v tej afriški državi.

Ženske v vlogi voditeljic imajo lahko ključno vlogo pri ustvarjanju pogojev za družbo blagostanja in enakih možnosti. Sonja Šinigoj, direktorica v SAOP d.o.o., je na srečanju poslovnih žensk „Opera di donna“, ki je potekalo v prostorih Tržaške univerze v Gorici (Italija), predstavila dobro prakso vodenja podjetja, ki temelji na delu z zaposlenimi, družbeni odgovornosti in vlaganju v razvoj.

Sonja Šinigoj je na srečanju „Opera di donna“ nastopila na povabilo Suzane Pavlin, članice Društva poslovnih žensk (FAM) ter Paole Prizzi Merljak, predsednice goriške sekcije mednarodnega združenja Business & Professional Women (Sezione Gorizia di Business and Professional Women).

ZPS Koristni nasveti – sklepanje zavarovanj na daljavo: Udobno, a naj ne bo (pre)hitro
Danes za sklenitev zavarovanja ni več potrebno obiskati zavarovalnice, ali si vzeti čas za obisk zastopnika na domu, saj lahko zavarovanje sklenete le z nekaj kliki ali preko telefona. Na ZPS smo preverili spletno ponudbo zavarovanj 12-ih zavarovalnic v Sloveniji. Pozorni smo bil predvsem na to, kakšne so pravice in prednosti za potrošnika. Svetujemo, da kljub prednostim, ki jih omogoča, ne pozabite na previdnost.

Ugotovili smo, da je ponudba v Sloveniji v primerjavi s tujino še vedno precej okrnjena. Sedem izmed 12 zavarovalnic, kjer smo na ZPS preverjali ponudbo, na svojem spletnem mestu ponuja možnost  sklepanja zavarovanj na daljavo oziroma informativni izračun, vendar je izbira praviloma majhna. »Spletna ponudba zavarovanj je zagotovo dobrodošla za marsikaterega potrošnika, pa vendar previdnost tudi tu ne bo odveč.

Zveza študentskih klubov Slovenije v letošnjem letu pripravlja že 16. Škisovo tržnico, ki bo svoja vrata odprla v sredo, 8. maja 2013, na tradicionalni lokaciji, na Letnem telovadišču Narodni dom Ilirija. Škisova tržnica je v svoji pestri zgodovini pridobila naziv največje enodnevne kulturno-zabavne prireditve na prostem za mlade v Sloveniji, saj se je vsako leto udeleži več kot 20.000 študentov.

Po obeleženem 15. jubileju se Škisova tržnica vrača na narodno telovadišče Narodni dom Ilirija, in sicer v sredo, 8. maja 2013, s pričetkom ob 12:00. Prireditev se bo kot že tradicionalno pričela s predstavitvijo študentskih klubov in njihovih krajev, nadaljevala pa s koncertnim delom.

Ekonomska kriza in finančne težave nekaterih držav članic na območju evra so Evropsko unijo postavile pred zahtevo po oblikovanju posebnega finančnega mehanizma, ki bo lahko učinkovito preprečeval širjenje krize. Javnofinančne težave nekaterih članic (Grčija, Portugalska, Irska) so sprva zahtevale hitro reševanje prek ustanovitve začasnih skladov, sočasno s tem je bil kot ključno orožje v boju proti krizi oblikovan tudi stalni mehanizem.

Državam območja evra, ki zaidejo v finančne težave ali jim te grozijo, bo Evropski mehanizem za stabilnost (ESM) z različnimi instrumenti omogočil vnovično finančno stabilnost. Sklad ESM je medvladna finančna institucija s sedežem v Luksemburgu. Ustanovljen je bil z namenom preprečevanja širjenja finančnih kriz na območju evra. Člani sklada, ki je začel formalno delovati 8. oktobra 2012, so finančni ministri držav z evrom. Direktor sklada je Klaus Regling.

Brezplačen javni dostop do spleta postaja realnost tudi na Obali. Najdlje so v Piranu, kjer bodo v nekaj tednih končali postavitev 80 oddajnikov in zagotovili najhitrejše javno brezžično omrežje v državi, in to z neomejenim dostopom. V piranski občini so postavitev javnega omrežja Wi-Fi zaupali Obalnemu tehnološkemu skladu, ki je v 100-odstotni občinski lasti. Kot je na petkovi predstavitvi pojasnil direktor sklada Mitja Cestnik, bodo projekt Free Pi končali v nekaj tednih, ko bo delovalo 80 oddajnikov.

Že zdaj je aktivnih več kot 50 oddajnikov, končni uporabniki pa dosegajo hitrosti dostopa do pet megabitov na sekundo. Poleg hitrosti, ki je med javno dostopnimi brezplačnimi omrežji v državi najvišja, zagotavljajo tudi časovno neomejen dostop, stroški projekta pa znašajo le okoli 750 evrov na oddajnik. V prihodnje bodo letni stroški vzdrževanja omrežja znašali med 30.000 in 40.000 evrov, je ocenil Cestnik.

Tehnološki napredek v zadnjih desetih letih je po mnenju nekaterih prinesel večje družbene spremembe kot izum parnega stroja. A če je že zadnje desetletje tako močno spremenilo ljudi, družbo in okolje, se lahko vprašamo, kaj nas še čaka. Tehnološki razvoj, ki ga poganja industrija informacij je postal tako hiter, da mu celo poznavalci že težko sledijo.

Tako ne preseneča da mnogi že opozarjajo na prenasičenost z informacijami in njihovo neobvladljivost. Eno od pomembnih vprašanj je: Ali je človek, ki je vpet v številne informacijske mreže, ki mu vsako sekundo sugerirajo, kaj naj počne, kako naj ravna in kaj naj kupi, da bo srečen, sploh še svoboden? In četudi se posameznik odpove uporabi družbenih omrežij in prostovoljnemu deljenju informacij, je nenazadnje del družbe, ki vse to počne.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v poročilu o strukturnih reformah za rast gospodarstva zopet predlagala vpeljavo šolnin v javnih visokošolskih ustanovah. Zveza študentskih klubov Slovenije nasprotuje kakršnimkoli oblikam plačljivega študija, saj bi ti ukrepi vodili v omejevanje dostopnosti do visokošolskega izobraževanja, predvsem pa bi ta ukrep vodil v poslabšanje že tako nezavidljivega položaja študentov, ki izhajajo iz socialno šibkejšega okolja.

Timotej Vitez, vodja odbora za visoko šolstvo Zveze ŠKIS: »Reševanje finančne krize na način prelaganja finančnih bremen na ramena študentov je nedopustno in hkrati tudi v nasprotju z vizijo slovenskega visokega šolstva.

V poštne nabiralnike dnevno prejemamo številna oglasna sporočila, akcijske letake in druge ponudbe. So dnevi, ko v nabiralniku skoraj zmanjka prostora za naročene pošiljke, časopise in pošto. Oglasnim sporočilom pa se ne moremo izogniti niti v e-poštnem nabiralniku, posamezni ponudniki pa v ta namen uporabljajo tudi telefon. Potrošniki imajo na razpolago kar nekaj možnosti, kako zaustaviti nezaželeno pošto in klice, katere predstavljamo v nadaljevanju.

Pred nenaslovljenimi reklamnimi sporočili vas ubrani nalepka
Oglaševanju po pošti se lahko izognete preprosto tako, da na nabiralnik nalepite posebno nalepko, ki dostavljavcu sporoča, da prepovedujete vlaganje vse nenaslovljene pošte v vaš hišni predalčnik. Nalepko lahko kupite v vseh poslovalnicah Pošte Slovenije, stane pa 0,42 evra. Če bi se v poštnem nabiralniku kljub nalepki znašlo kakšno reklamno sporočilo, lahko kršitev prijavite na Tržni inšpektorat RS.

Raziskovalci univerze v Chicagu so prišli do spoznanja, da je lahko odvisnost od družbenih omrežji močnejša od odvisnosti od cigaret in alkohola. Pred odvisnostjo od družbenih omrežij se po mnenju poznavalcev lahko zaščitimo le, če si postavimo »meje«, ki se jih dosledno držimo.

Družbena omrežja so med uporabniki svetovnega spleta zelo priljubljena, saj jih danes uporablja že dobra milijarda širom sveta. Čeprav so ta nadvse uporabna za povezovanje z družinskimi člani, prijatelji in znanci, lahko vodijo v različne oblike odvisnosti, kar so nedavno dokazali tudi raziskovalci univerze v Chicagu.

Tržni pregled žit za zajtrk, namenjenih otrokom
Žita za zajtrk so pri otrocih priljubljena, saj so po navadi sladkega okusa in zanimivih oblik. Zjutraj se praviloma vedno mudi, zato so priročna izbira tudi za starše. Pa vendar podrobnejši pogled 26 žit za zajtrk, ki jih tržijo za otroke, razkrije, da imajo več skupnega s sladkarijami kot z žiti. Kaj torej izbrati za zdrav zajtrk vašega malčka, šolarja, najstnika?
Na ZPS so pripravili tržni pregled 26 žit za zajtrk, ki jih tržijo za otroke.

S skupino potrošnikov so jih razdelili v štiri skupine, in sicer glede na njihove sestavine in tudi predstavitev. Količine posameznih sestavin, na katere so bili pozorni pri ZPS tržnem pregledu (sladkor, maščoba, nasičene maščobne kisline, sol, prehranske vlaknine) so označili z barvami, ki jih večina pozna s prehranskega semaforja. Vse o prehranskem semaforju najdete na  spletni strani www.veskajjes.si.

Sodoben človek uživa veliko relativne svobode, kljub temu pa v njegovem življenju primanjkuje ljubezni. S težko priborjeno svobodo brez čudežnega občutka popolnega miru in izpolnjenosti, ki ju v sebi nosi ljubezen, je očitno nekaj narobe.

Taka svoboda ne daje tistega kar smo morebiti od nje pričakovali, ko smo se za njo borili.
Ljudje smo še zmeraj nasilna, prestrašena in zmedena bitja. Ubijamo drugi druge za nepomembne reči in to počnemo tudi vsemu živemu okrog sebe.

Ljubezen tega ne počne.

Prva raziskava Best Buy Award, opravljena v Republiki Sloveniji, je pokazala, da dajejo Slovenci, uporabniki interneta, glede na razmerje med ceno in kakovostjo, najvišje ocene izdelkom blagovnih znamk Renault, Milka, Adidas...

Ko gre za avtomobile, slovenski državljani, uporabniki interneta, menijo, da jim najboljše razmerje med kakovostjo in ceno ponuja Renault. V kategoriji čokolad so slovenski potrošniki ta naziv podelili Milki, v kategoriji športne obutve pa ima po njihovem mnenju najboljše razmerje med ceno in kakovostjo podjetje Adidas.

To so rezultati prve raziskave Best Buy Award (www.bestbuyaward.org), ki jo je za Slovenijo januarja letos opravila švicarska hiša ICERTIAS (www.icertias.com). Z raziskavo so preverjali, kakšne izkušnje imajo slovenski potrošniki, uporabniki interneta, in kako so zadovoljni z razmerjem med ceno in kakovostjo izdelkov in storitev na trgu.

Koristni nasveti ZPS: Previdno pri telefoniranju v tujini, da ne bo najvišji račun prav telefonski!

V času zimskih počitnic številni Slovenci potujejo v tujino, predvsem v alpske države na smučanje. Ker ima po zadnjih podatkih že skoraj polovica Slovencev v žepu pametni telefon, vas pri Zvezi potrošnikov ponovno opozarjajo na previdnost pri njegovi uporabi v tujini. Cena za minuto klica, denimo iz Švice, lahko doseže tudi 3,7 evra, za prenos podatkov iz te države pa boste lahko plačali celo do 25 evrov na megabajt (toliko podatkov približno prenesete med odpiranje ene spletne strani)!

Švica je v alpskem svetu zares posebna država, saj ni članica Evropske unije, zato zanjo ne veljajo pravila evrotarife. Za minuto klica boste tako odšteli do 1,79 do 3,7 evra, za dohodni klic od 0,24 do 2 evra, za poslano kratko sporočilo pa od 0,26 do 3,3332 evra. Še dražje vas bo veljal prenos podatkov, in sicer boste za 1 MB odšteli od 4,6 do kar 24,576 evra.

15. februarja bo blizu Zemlje letel asteroid, viden najbrž tudi iz Slovenije
Razloga za strah ni, pravijo pri Nasi. Čeprav bo 15. februarja na razdalji vsega 27.700 kilometrov mimo Zemlje letel asteroid 2012 DA14 s premerom 45 metrov, se glede na izračune znanstvenikov ni bati, da bi treščil na naš planet.

"Nasini znanstveniki v okviru programa Near-Earth Object Program lahko na podlagi opazovanj natančno predvidijo pot asteroida. Tako so ugotovili, da ni možnosti, da bi prišlo do trčenja z Zemljo," so zapisali v ameriški vesoljski agenciji. "Kljub temu bo polet asteroida mimo Zemlje odlična priložnost za znanstvenike, da ga od blizu preučijo," so še dodali.

Zaživel je edinstven turistični portal GOhq.com, kjer lahko ljubitelji počitnic in potovanj na enem mestu iščete in primerjate ponudbe vseh večjih slovenskih in tujih turističnih ponudnikov ter na vse njihove ugodnosti dobite še dodaten popust, hkrati pa uživate v turističnem magazinu.

GOhq.com: portal z največjo turistično ponudbo na enem mestu

Na portalu GOhq.com je zbranih kar 60 največjih slovenskih in svetovno priznanih turističnih agencij, organizatorjev potovanj in ponudnikov namestitev. Na enem mestu vam ponuja največjo turistično ponudbo za počitnice, izlete, potovanja, smučanje in namestitve na približno 40.000 destinacijah sveta. Tako lahko resnično izberete zase najboljšo in najcenejšo ponudbo, ne da bi za to morali obiskati nešteto spletnih strani in preklicati kopico agencij.

Likanje je za marsikatero žensko prava nočna mora, pa čeprav to gospodinjsko opravilo pravzaprav sploh ne spada med težja ali bolj umazana hišna dela. Nekdaj so likanje celo smatrali za domače opravilo, ki je bilo primerno za dame oz ženske iz višjih slojev, česar za pranje ali pomivanje tal nikakor ne bi mogli trditi. Pravzaprav je bil že kar nekakšen statusni simbol, da je gospa sama zlikala srajce za moža... preostale večje kose pa je seveda prepustila hišni pomočnici.

Ker dandanes sodobne ženske v večini delajo, poleg tega pa nimajo služkinj, je likanje samo še eno od del, ki jih je doma pač treba narediti. Kdo opravi kaj, je v sodobnih družinah v večini stvar dogovora med partnerjema, kar pomeni, da tudi likanje ni več izključno žensko opravilo, pa čeprav nekateri moški na vse pretege poskušajo prepričati najdražjo, da tega pa oni res nikakor ne znajo. Nekaterim z izvirnimi izgovori sicer uspe, da likalnik vedno znova pristane v ženskih rokah, drugi pa se morajo hočeš nočeš sprijazniti z zmečkanimi srajcami, če se opravka ne lotijo sami.

Prenosni pralni stroj na pedale je bil narejen v mislijo na revnejši del sveta. Tudi njegova cena je zelo dostopna, saj že proizvodnja enega stroja stane manj kot 40 ameriških dolarjev (približno 33 €). GiraDorin izdelek je namenjen revnejšim skupnostim, kjer nimajo elektrike in pranje perila lahko traja celo 6 ur na dan.

Pralni stroj zgleda kot plastična kad, ki jo lahko vrtimo na pedala. Kad se napolni z vodo in milom, dodajo oblačila, zaprejo pokrov in začnejo poganjati pedala, s čimer vrtijo oblačila v milnici. Poleg hitrejšemu pranju je sedenje veliko prijaznejše do hrbtenice kot sklanjanje nad perilom. Medtem pa ima uporabnik tudi proste roke za druge opravke.

Živinorejci in klavnice se nočejo odpovedati privilegijem, ki jih financirajo davkoplačevalci

Ob ustanovitvi Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se zmanjšala proračunska sredstva, s katerimi so živinorejcem in klavnicam sofinancirali stroške veterinarskih storitev. Ti so ob podpori nekaterih veterinarjev v zadnjih tednih zagnali medijsko kampanjo proti zmanjšanju proračunskih izdatkov.

Gre za še eno družbeno skupino, ki zahteva ohranitev privilegijev, kljub zmanjšanju sredstev v proračunu. Živinoreja prejema visoke subvencije in davkoplačevalci upravičeno pričakujemo, da v obdobju krize sama prevzame večji del svojih stroškov. Zahteva, naj davkoplačevalci plačujemo stroške veterinarskih pregledov, je podobno nesmiselna, kot da bi avtoprevozniki zahtevali, naj davkoplačevalci plačujemo tehnične preglede za njihove tovornjake. Izvajalci pridobitne dejavnosti bi svoje stroške radi prevalili na druge. Gre za privatizacijo dobička in socializacijo stroškov.

Spletna platforma Roadtrippers turistom ne ponuja najbolj učinkovitega potovanja, temveč najbolj zanimivo pot. Kot pri vseh drugih straneh, kjer najdete navigacijo, vanjo najprej vpišemo lokacijo in svojo želeno destinacijo. Stran vam sicer v začetku ponudi direktno pot, vendar lahko v iskanju dodajo tudi stvari, ki jih želijo obiskati na poti.

To so lahko lokalne restavracije, zanimivi hoteli, pa tudi zapuščene stavbe in naravne lepote. Cilj strani je pokazati ljudem drugačno pot, kot so je navajeni turisti. Priporočila na strani dodajajo lokalni prebivalci, ki so označeni kot lokalni strokovnjaki. Na spletni strani pa lahko svojo pot tudi shranite svojo unikatno pot in oblikujete seznam najljubših lokacij na svojih poteh, ki jih lahko delijo z drugimi uporabniki spletne strani Roadtrippers.

V središču Ljubljane so zagnali prvo fazo brezžičnega širokopasovnega omrežja, ki bo Ljubljančanom in obiskovalcem omogočal eno uro brezplačnega brskanja po spletnih vsebinah dnevno. Projekt Mestne občine Ljubljana v javno-zasebnem partnerstvu z družbama Telekom Slovenije in NIL se bo še letos razširil do obvoznice.

V prvi fazi brezžičnega širokopasovnega omrežja Wi-Fi, imenovanega WiFreeLjubljana, je postavljenih 80 dostopnih točk, ki z brezžičnim signalom pokrivajo dele širšega mestnega središča. To je za zdaj omejeno s Staro Ljubljano pod gradom, Križankami in Aškerčevo cesto, Tivolsko cesto, železniško postajo ter Resljevo cesto in Zmajskim mostom.