»Če ne uspem v Sloveniji, se pa pritožim na evropsko sodišče,« slišimo pogosto. Na katerem evropskem sodišču pa je taka pritožba sploh mogoča? Kako lahko posameznik na evropski ravni brani svoje pravice?

Obe sodišči, ki delujeta na evropski ravni – Sodišče Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice –, omogočata pritožbe posameznikov, a s pomembnimi razlikami. Pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice lahko vloži vsakdo, ki meni, da je žrtev kršitve pravic iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožiti se je mogoče proti eni ali več državam podpisnicam konvencije, pritožba proti drugim posameznikom ali pravnim osebam zasebnega prava pa ni mogoča.

Evropsko sodišče za človekove pravice ne more spreminjati vsebinskih odločitev nacionalnih sodišč, temveč lahko zgolj ugotavlja, ali taka odločitev sodišča pomeni kršitev pravice ali svoboščine, ki je zavarovana s konvencijo. Ker sodišče deluje po tako imenovanem načelu subsidiarnosti, sme zadeve obravnavati šele potem, ko so izčrpane vse možnosti pritožb zoper odločitev sodišča, ki jih predvideva slovenski pravni red, vendar ne pozneje kot v šestih mesecih od sprejetja dokončne odločitve državnega sodnega organa.

Če država članica krši pravo Unije, vložite pritožbo pri Evropski komisiji
Če menite, da zakonodajni ali upravni ukrep ali praksa države članice krši neko določbo ali načelo prava Unije, lahko pri Evropski komisiji vložite pritožbo z navedbo domnevne kršitve evropske zakonodaje. Po vlogi bo Evropska komisija pričela zbirati informacije, in če bo tako presodila, začela postopek za ugotavljanje kršitev, ki se lahko konča tudi pred Sodiščem EU. Več o tem postopku preberite tukaj.

Tudi Sodišče Evropske unije omogoča direktne pritožbe posameznikov, a obstajajo jasne omejitve, kdo, proti komu in v katerih primerih se lahko pritoži. Sodišče Evropske unije lahko vašo zadevo obravnava po dveh poteh – posredno ali neposredno.

Do posrednega dostopa pride, ko nacionalno sodišče pri obravnavi določene zadeve naleti na pravno nejasnost, ki zadeva pravo EU. V tem primeru lahko prekine postopek in zaprosi Sodišče Evropske unije za razlago ali preizkus zakonitosti predpisa EU (ta postopek imenujemo predhodno odločanje). Razlaga je zavezujoča za nacionalno sodišče in vsa druga sodišča v državah članicah EU, ki bi odločala o enakem vprašanju.

Evropsko sodišče za človekove pravice sme zadeve obravnavati šele potem, ko so bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva.

V omejenih primerih pa je mogoč tudi neposreden dostop do Sodišča Evropske unije – fizične ali pravne osebe lahko namreč izpodbijajo nanje naslovljene akte ali akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, ter predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov. Tako lahko na primer podjetje izpodbija odločitev Evropske komisije, ki mu je naložila plačilo kazni zaradi kršenja konkurenčnih pravil Evropske unije. Ker je Sodišče EU zelo strogo pri razumevanju izrazov »neposredno in posamično«, se o možnosti neposrednega dostopa do Sodišča Evropske unije posvetujte s pravnimi strokovnjaki.

Tožba državljana proti drugi fizični ali pravni osebi ali proti državi članici pred Sodiščem Evropske unije ni mogoča.

Poznate razliko med sodiščema?
- Sodišče Evropske unije (Court of Justice of the European Union) Sodišče Evropske unije, ki ima sedež v Luksemburgu, je institucija Evropske unije. Ustanovljeno je bilo leta 1952 in je pristojno za zagotavljanje spoštovanja prava EU, enotno razlago in uporabo pogodb v vseh državah EU, vodenje postopkov zaradi nezakonitega ravnanja organov EU ali reševanje sporov med državami članicami EU, institucijami EU, podjetji in posamezniki. Na področjih, ki jih pokriva pravo EU, je tako najvišje sodišče v Uniji. Sodišče lahko odloča na občni seji (v posebnih in zelo pomembnih primerih, denimo razrešitvi evropskega varuha človekovih pravic ali evropskega komisarja, ki ni izpolnil svojih obveznosti), v velikem senatu petnajstih sodnikov (če tako zahteva država članica ali institucija, ki je stranka v postopku, oziroma v pomembnih in zapletenih primerih) ali v senatih treh ali petih sodnikov.

Sodišče ima sicer 27 sodnikov in osem pravobranilcev – po enega sodnika iz vsake države članice Evropske unije, med katerimi je tudi sodnik in predsednik tretjega senata dr. Marko Ilešič. V okviru Sodišča EU delujeta tudi dve specializirani sodišči, in sicer Splošno sodišče ter Sodišče za uslužbence Evropske unije. Pristojnosti Splošnega sodišča so zlasti odločanje o tožbah zasebnikov, podjetij in nekaterih organizacij ter o zadevah, povezanih s konkurenčnim pravom, pa tudi o tožbah držav članic zoper Komisijo.

Član Splošnega sodišča je tudi Slovenec Miro Prek. Sodišče za uslužbence Evropske unije je specializirano za področje uslužbenskih sporov Evropske unije, torej za odločanje o sporih o delovnih razmerjih in sistemu socialne varnosti med institucijami Evropske unije in njihovimi uslužbenci. Odloča pa tudi v sporih med organi, uradi ali agencijami in njihovim osebjem, za katere mu je bila dodeljena pristojnost.

- Evropsko sodišče za človekove pravice (European Court of Human Rights) Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v Strasbourgu je bilo ustanovljeno leta 1959 ter izhaja iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Namen Evropskega sodišča za človekove pravice je zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz konvencije. Sodišče ima 47 sodnikov, po enega iz vsake države članice Sveta Evrope. Slovenski sodnik je Boštjan Zupančič. Sodišče ni institucija Evropske unije.

Tožba državljana proti drugi fizični ali pravni osebi ali proti državi članici pred Sodiščem Evropske unije ni mogoča.

Mit ali resnica?
»Če ne uspem v Sloveniji, se pa pritožim na evropsko sodišče,« slišimo pogosto. Dejstvo je, da vam obe sodišči (Sodišče Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice) omogočata pritožbo – a le, če so kršene pravice, ki vam jih priznavata bodisi pravo EUbodisi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišči ne omogočata tožbe proti fizičnim ali pravnim osebam zasebnega prava ter nista nadomestilo za nacionalna sodišča.

Želite vedeti več?
Obiščite spletno stran Sodišča Evropske unije in spletno stran Evropskega sodišča za človekove pravice.

Vir: www.ec.europa.eu/slovenija/