Evropski uniji se obetajo cenejši patenti. Po 40 letih prizadevanj bo z novo ureditvijo pridobivanja patentov v Evropi enotni trg manj razdrobljen, evropsko gospodarstvo pa zato bolj konkurenčno. Enotni evropski patent bo za zdaj veljal v 25 državah EU.

Evropski patentni urad (EPO, ki ni institucija EU) je do zdaj že podeljeval evropski patent, a ta ni samodejno veljal v vseh 37 državah članicah EPO in je zahteval potrjevanje pri nacionalnih patentnih pisarnah, kar pa je za podjetja pomenilo dodatno delo in stroške. Zaradi kompleksnega sistema je bilo lani v EU vloženih le 62 tisoč evropskih patentov, medtem ko je bilo v ZDA vloženih 224 tisoč patentov, na Kitajskem pa 172 tisoč.

Prihranek, vložen v razvoj
Postopek pridobivanja novega enotnega evropskega patenta bo preprostejši in hitrejši, saj bo zanj potrebna ena sama prijava, patent pa bo samodejno veljal v vseh 25 državah članicah EU, vključenih v sistem. Novi patenti bodo tudi precej cenejši, saj bo cena patenta namesto 36 tisoč evrov znašala le 4.725 evrov. Za primerjavo: v ZDA stroški patenta v povprečju znašajo le 1.850 evrov. Ker bo enotni patent do 80 odstotkov cenejši, bodo inovatorji lahko prihranek vložili v razvoj novih produktov. Poenotenje postopka prav zato prinaša tudi večja pričakovanja po tehničnem in znanstvenem napredku, večji konkurenčnosti in posledično tudi večji gospodarski rasti.

V veljavi od prve objave v Evropskem patentnem biltenu
Dokumentacija za enotni evropski patent bo na voljo v angleščini, francoščini in nemščini. Če bo patent prijavljen v drugem jeziku, bo obvezna tudi priloga s prevodom v enega od treh uradnih jezikov Evropskega patentnega urada. Italija in Španija zaradi tovrstnega jezikovnega pravila za zdaj v novo ureditev nista privolili, se ji pa lahko kadarkoli pridružita.

Evropski patent z enotnim učinkom začne veljati v 25 sodelujočih državah članicah z dnem, ko EPO objavi omembo podelitve enotnega evropskega patenta v Evropskem patentnem biltenu. Prve enotne evropske patente gre pričakovati v začetku leta 2014.

Novi patenti bodo tudi precej cenejši, saj naj bi cena patenta namesto zdajšnjih 36 tisoč evrov znašala 4.725 evrov.

Enoten sistem reševanja sporov
Enotni evropski patent je del širšega patentnega zakonodajnega svežnja, katerega namen je večja dostopnost zaščite intelektualne lastnine za mala in srednja podjetja ali posameznike ter večja pravna zaščita na ravni celotne Unije. Poleg uvedbe samega patentnega režima sveženj vključuje režim prevajanja in oblikovanje enotnega sodnega sistema.

Za uspešno delovanje enotnega evropskega patenta je namreč ključno tudi oblikovanje enotnega patentnega sodišča, ki bo edino pristojno za nadzor nad novimi pravili in vodenjem uradnih postopkov. Njegov sedež bo Parizu, specializirani oddelki v Londonu in Münchnu, pritožbeno sodišče pa v Luxemburgu. Del sodišča – Center za mediacijo in arbitražo – bo imel sedež tudi v Sloveniji, gostili ga bomo skupaj s Portugalsko.

Mednarodni sporazum, ki vzpostavlja enotno patentno sodišče, je bil podpisan 19. februarja 2013 in bo začel veljati s 1. januarjem 2014 oziroma po ratifikaciji v 13 sodelujočih državah članicah. Med njimi morajo biti Velika Britanija, Francija in Nemčija. Druga dva akta pa bosta začela veljati 1. januarja 2014 oziroma z dnevom uveljavitve mednarodnega sporazuma, glede na to, kateri bo poznejši.

Kakšne bodo spremembe v Sloveniji?
Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije bodo prijavitelji privarčevali predvsem zaradi dejstva, da bo pri postopku uveljavljanja enotnega patenta odpadel korak potrditve patenta pred nacionalnimi uradi ter s tem povezano prevajanje dokumentov v nacionalne jezike. Na Gospodarski zbornici Slovenije še menijo, da enotni patent poleg prednosti prinaša tudi dodatne obveznosti za podjetja in inovatorje. Po ocenah Urada RS za intelektualno lastnino je bilo namreč v Sloveniji na letni ravni potrjenih šest odstotkov evropskih patentov oziroma šest tisoč patentov od 100 tisoč novoregistriranih in pridobljenih patentov.

Z enotnim patentom pa bo na letni ravni v Sloveniji veljavnih 100 tisoč novih patentov. Lastniki patentov in potencialni prijavitelji patentov bodo zato morali podrobno spremljati že prijavljene patente in se posvetiti tudi aktivnemu uveljavljanju (lastnih in tujih) pravic, ki izhajajo iz patentov, na GZS pa pričakujejo, da bodo predvsem mala in srednja podjetja morala prilagoditi svoje razvojne in poslovne modele ter več pozornosti nameniti intelektualni lastnini.

Vir: www.ec.europa.eu/slovenija/