Eden od vitalnih delov evropskega gospodarstva je tudi železniški promet, a številne evropske železnice stagnirajo, zato Evropska komisija predlaga dolgoročne reforme za izboljšanje razmer. Vsako leto se z vlakom pelje več kot osem milijard potnikov, železnice prepeljejo okrog deset odstotkov tovornega prometa po vsej Evropi, železniški promet pa naj bi ustvarjal 73 milijard evrov prihodkov. Kljub velikim finančnim vložkom javnih organov v železniški sektor železniški trg v številnih državah članicah EU stagnira ali celo upada.

»Že sedaj lahko sprejmemo odločitve, ki so potrebne za prestrukturiranje evropskega železniškega trga, da spodbudimo inovacije in ponudimo boljše storitve,« pravipodpredsednik Evropske komisije Simm Kallas, pristojen za promet.

Četrti železniški sveženj
Komisija tako predlaga celovit sveženj ukrepov, s katerim želi odpreti nacionalne trge železniškega prometa v EU.

Tehnične in strukturne reforme za spodbujanje inovativnosti na področju železnic v EU predvidevajo:

• odprt domači železniški trg za nove ponudnike storitev (od decembra 2019 olajšati vstop novim prevoznikom na trg),
• za izboljšanje učinkovitosti infrastrukture in razvoja omrežja Komisija predlaga institucionalno ločitev železniških prevoznikov in upravljavcev infrastrukture; vendar se Komisija strinja, da bi potrebno neodvisnost lahko zagotovila tudi vertikalno integrirana struktura oziroma »struktura matičnega podjetja« s strogimi »kitajskimi zidovi«, da se zagotovi potrebno pravno, finančno in operativno ločitev,
• nižje upravne stroške železniških podjetij,
• učinkovito delovanje Evropske železniške agencije, ki bo izdajala dovoljenja za železniška vozila in varnostna spričevala, veljavna v celotni EU,
• skrb za usposobljeno in motivirano delovno silo, kar je mogoče doseči s povečanjem zanimivosti železniškega sektorja kot zaposlovalca, kakovostnimi zaposlitvami in ustreznimi plačami.

»Evropske železnice se približujejo pomembnemu razpotju. Že sedaj lahko sprejmemo odločitve, ki so potrebne za prestrukturiranje evropskega železniškega trga, da spodbudimo inovacije in ponudimo boljše storitve.« – Simm Kallas, podpredsednik Evropske komisije, pristojen za promet.

Države, ki so svoje trge že odprle (popolnoma Švedska in Združeno kraljestvo, delno pa tudi Nemčija, Avstrija, Italija, Češka in Nizozemska), beležijo pozitivne izkušnje, saj je odprtje prineslo nova delovna mesta. Konkurenca med podjetji ni vodila do zniževanja plač, saj so novinci na trgu v želji po najboljših kadrih in širitvi storitev delavcem ponudili privlačna finančna nadomestila.

Izkušnje tudi kažejo, da so stopnje zaposlenosti v železniškem sektorju v državah z zaprtimi trgi upadale hitreje kot v državah s povsem odprtimi trgi (na primer v Veliki Britaniji in na Švedskem). Pričakuje se celo, da bosta povečana produktivnost in privlačnost železniškega prometa vodila do povečanja povpraševanja in investicij.

Vir: www.ec.europa.eu/slovenija/