Danes je 12 slovenskih nevladnih organizacij na predstavnika Slovenije pri Evropski banki za obnovo in razvoj, g. Jean-Louisa Sixa, in njegovo namestnico, go. Ireno Sodin, naslovilo pismo, v katerem se odzivajo na neformalno informacijo, da je Slovenija ena redkih držav, ki podpira nadalno podporo projektom izrabe premoga s strani EBRD.

V pismu predstavnika Slovenije pri EBRD organizacije pozivajo, naj Slovenija na podlagi slabih izkušenj s projektom TEŠ 6 umakne podporo investicijam v premog.

Kozmetika je postala bio, hiše so eko in zelenjava je organsko pridelana
Nakup izdelkov in živil, ki so okolju prijazni ter ločevanje odpadkov sta v zadnjem desetletju postala sestavni del življenjskega sloga velike večine Slovencev. Kaj pomeni oznaka eko, zdaj vedo tako otroci kot dedki in babice, zaživel je projekt Ekošola ter že skoraj vsaka trgovina ima polico z ekološko pridelanimi živili.

Certifikati za kakovost
Pomembno vlogo pri ozaveščanju potrošnika je imela Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki je izdelke z oznakami eko, bio in naravna kozmetika izpostavila številnim testiranjem in preverjanjem ter tako pokazala na pomen certifikatov o ekološkosti izdelka ter opozorila na morebitna zavajanja.

Medsebojno prelaganje odgovornosti med državo in občinami se bo moralo končati
Ko smo pred slabim letom prvič naredili seznam, kam so občine predlanskim vozile svoje komunalne odpadke, je bil veliko manj konfuzen kot letošnji. Predvsem zato, ker vanj tako kot letos nismo vključili odlagališč, ki so zaradi nepridobitve okoljevarstvenega dovoljenja zaprla svoja vrata. Letos je slika veliko bolj kaotična, a prav to dokazuje, da v državi vlada popolna zmeda glede odlaganja odpadkov.

Pretvarjanje občin, da se operejo odgovornosti, če na razpisu zmaga najcenejši ponudnik, je po eni strani razumljivo, a to še ne pomeni, da je sprejemljivo. Dokler imajo občine odgovornost, da skrbijo za odlaganje odpadkov, morajo imeti v mislih tudi ekološko perspektivo. Vožnja kamionov s smetmi po državi gor in dol pač ni najboljša rešitev.

Spoštovani direktor uprave za jedrsko varnost, dr. Andrej Stritar!

V vašem drugem pismu izražate nezadovoljstvo nad našim ravnanjem, ko smo v dveh odprtih pismih zahtevali dodatna pojasnila v zvezi s poškodbami jedrskega goriva v NEK. Naj pojasnimo, da je naš interes zainteresirani javnosti zagotoviti vpogled v ozadje incidenta v Krškem z namenom, da se vzpostavi ustrezen nadzor nad NEK in se v prihodnje podobni incidenti ne bi ponovili.

Hkrati menimo, da naša javna korespondenca sploh ne bi bila potrebna, če bi Uprava za jedrsko varnost vzdrževala kritično distanco do ravnanja NEK in zagotovila transparentnost, iz katere bi bilo razvidno, da ta kritična distanca obstaja. Brez našega prvega pisma javnost ne bi bila ustrezno obveščena o intenzivnosti poškodb gorivnih palic, niti o tem, da so se palice odlomile.

»Prebral sem in sem pozabil. Videl sem in sem si zapomnil. Naredil sem in znam«, je znan kitajski pregovor, ki se ga držijo tudi v Ustanovi Hiša eksperimentov. Za konec novembra, v času Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, pripravljajo prav poseben dan, posvečen ravnanju s komunalnimi odpadki, ki so ga poimenovali Smetiškarije.

Ste že bili kdaj pri njih v Hiši eksperimentov? Tisti, ki ste bili, veste, da čas tam teče po svoje. Nekaj ur med takimi in drugačnimi poskusi, ki jih lahko znova in znova izvajaš, se zdi kot nekaj minut. Hiša eksperimentov je namreč center znanosti, kjer so postavljeni eksperimenti tipa »izvedi sam«. V tujini podobnim središčem pravijo »hands-on science center«.

Spoštovani direktor uprave za jedrsko varnost, dr. Andrej Stritar.

Na vas se ponovno obračamo, po tem ko je znano, da odobravate ponovni zagon NEK, ne da bi bili odpravljeni vsi dvomi o zagotavljanju jedrske varnosti po zadnjem incidentu s poškodbami jedrskega goriva.

Kljub temu, da NEK zatrjuje nasprotno, je incident s poškodovanjem in odlomom jedrskega goriva pomemben z vidika jedrske varnosti. Objavljen je bil le majhen del vzročno posledične povezave za poškodbo, zato ostajajo mnoga bistvena vprašanja odprta. Nerešeno vprašanje vzroka za poškodbe lahko, v primeru, da se situacija ponovi in pride do nadaljnjih poškodb goriva,vodi do izgube nadzora nad reaktorjem, med drugim zaradi problemov v delovanju nadzornih palic, ki predstavljajo »zasilno zavoro« reaktorja.

Spoštovana predsednica vlade,

Spoštovani minister za kmetijstvo in okolje,

V prihodnjem mesecu se bo vaša vlada, tako kot vlade drugih držav članic Evropske unije, odločala, ali omejiti obseg biogoriv pridelanih na kmetijskih zemljiščih za rabo v prometu. Pogajanja o tej temi, ki vpliva na rast cen hrane v EU in po svetu, na krčenje gozdov ter na lastništvo kmetijskih zemljišč, so izredno pomembna. Skoraj celoten delež biogoriv nastaja iz poljščin kot so pšenica, soja, palmovo olje, oljna ogrščica in koruza.

Te poljščine pa so bistven vir hrane za hitro rastoče svetovno prebivalstvo, od katerega je 800 milijonov lačnih. Opustitev trenutnih ciljev za biogoriva (ki se revidirajo) bi pomenila 50 % nižjo ceno za rastlinska olja v Evropi in 15 % nižjo v drugih delih sveta 1.

Več kot 200 udeležencev je v Hotelu Lev v Ljubljani sodelovalo na 1. nacionalni konferenci Spodbujamo zelena delovna mesta, kjer so predstavniki vseh sektorjev skupaj ugotavljali, kakšno je stanje in kje so priložnosti na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji. »Ohranjanje narave, spodbujanje obnovljivih virov energije in zelene ekonomije so ene od prioritet ministrstva.

Zeleno gospodarstvo je priložnost za slovenska podjetja, predvsem na področju socialnega podjetništva, zelena delovna mesta pa so delovna mesta prihodnosti,« je zbrane nagovorila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

Okoljevarstveniki pozivajo Dr. Kima: Ne financirati Tata Mundra

7. novembera, 2013 je 68 različnih skupin, med drugimi tudi Alpe Adria Green,  iz 28 držav iz vsega sveta poslalo pismo predsedniku Svetovne banke Dr. Jim Yong Kimu, ki obsoja Svetovno Banko zaradi kontinuirane podpore zamirajočemu premogovniškemu projektu v Gujaratu, Indiji. Akcijo 68. je sprožilo pismo stotih skupin javnosti iz Indije, ki zahtevajo. Naj se Svetovna banka preneha s finančno podporo projektu, projektu Tata Power's 4000, torej s podporo 4000 – megavatni termoelektrarni.

68 skupin okoljevarstvenikov je podalo naslednjo izjavo:

Državljanska pobuda Vevče v sodelovanju z ostalimi civilnimi družbami v Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana, Ribiško družino Vevče, Mednarodno okoljevarstveno
organizacijo Alpe Adria Green in krajani, podaja naslednjo izjavo za javnost:

S sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki je razsodilo, da se okoljevarstveno dovoljene št. 35472-202/2012-6 z dne 21. 2. 2013 odpravi in se zadevo vrne Agenciji Republike Slovenije za okolje v ponovni postopek, smo zelo zadovoljni. Krajanom živečim na območju Četrtne skupnosti Polje se je povrnilo upanje v pravno državo. Razočarani pa smo nad zavajanjem javnosti, ki jih izvršuje Papir Servis, ko govorijo, da bo zaradi sodbe ostalo na cesti 800 ljudi in te informacije širijo v medijih, ki so v lasti Skupine Krater, čeprav je tako število ljudi zaposleno v vseh podružnicah družbe Keter.

Je kdo rekel, da bo konec sveta? No, znanstveniki so sedaj dognali, da nas čaka še 'kar nekaj let' preden naj bi se končalo življenje na Zemlji. Če smo popolnoma natančni - najmanj 1,75 milijona let. Raziskovalci iz Univerze Vzhodna Anglija so preučevali, na katerih planetih bi lahko človek živel. Hkrati so ugotovili tudi, koliko let nam še preostane na Zemlji.

Izključili so vse dramatične scenarije, kot je jedrska vojna, padec asteroida in druge naravne katastrofe. V primeru, da se prav nič od tega ne bi zgodilo, bi se lahko življenje na Zemlji nadaljevalo v nedogled. Vseeno pa bi sile v vesolju spremenile pogoje za življenje na zemlji.

Ruski meteorologi napovedujejo, da nas čaka najhladnejša zima v zadnjih 1000 letih. Za ekstremno poletno vročino menda vedno pridejo ekstremno nizke zimske temperature. Zemlja je po njihovem mnenju kot viseča kroglica na vrvi. Ko jo enkrat spravimo iz ravnotežja, začne vse bolj nihati, kar pomeni, da nas čakajo velike temperaturne razlike.

No, Dominik Jung, nemški meteorolog, ki svoje delo opravlja na www.wetter.net, ni tako zelo skrajen v napovedih. Po njegovih besedah bo zima sicer hladna, a ne tako rekordno drastično - menda ne bo niti najhladnejša v zadnjih 100 letih.

Globalni izpusti ogljikovega dioksida morda kažejo prve znake "stalnega zaustavljanja" stopnje zviševanja, izpostavlja novo poročilo. Količina izpustov se je lani zvišala za 1,1 odstotka oz. za 1,4 odstotka ob upoštevanju števila dni, kar pa je manj kot polovica povprečnega letnega zvišanja v zadnjem desetletju, piše britanski BBC.

V zadnjih desetih letih se je količina izpustov letno v povprečju zviševala za 2,9 odstotka. Kljub počasnejši rasti pa so izpusti ogljikovega dioksida lani dosegli novo rekordno raven 34,5 milijarde ton.

Slovenci smo pri ravnanju s smetmi nadpovprečni v dobrem in slabem smislu. Nadpovprečni smo pri recikliranju, a žal tudi pri odlaganju smeti. Je projekt t. i. sežigalnice del rešitve ali del težave? Stališča niso enotna.

Slovenci recikliramo 34 odstotkov vseh odpadkov, kar je več od povprečja EU-ja, hkrati pa na deponije zvozimo kar 58 odstotkov vseh odpadkov. Za primerjavo, v Evropi na deponijah konča 37 odstotkov odpadkov, reciklira pa se jih 25 odstotkov. V Javnem podjetju Snaga so prepričani, da je razlog za tako velik delež odloženih odpadkov tudi to, da zaostajamo pri energetski izrabi odpadkov, ki bi "zakopavanje" na deponijah močno zmanjšala, če ne celo odpravila. V Snagi kot primera dobre prakse izpostavljajo Nemčijo in Belgijo, ki odpadkov praktično več ne odlagata, njihovo energetsko izkoriščanje pa merita v obsegu 37 (Nemčija) in 42 odstotkov (Belgija), so v družbi povedali za MMC.

Evropa bo morala posodobiti infrastrukturo za recikliranje odpadkov, pravi evropski komisar za okolje Janez Potočnik in dodaja, da to ne pomeni gradnje novih sežigalnic in odlagališč odpadkov. Treba je spodbujati krožno gospodarstvo.

Vsako leto za proizvodnjo različnih dobrin v Evropi po grobih ocenah porabimo 16 ton različnih materialov na osebo. Od tega kar šest ton postane odpadni material, skoraj polovica pa konča na odlagališčih. »Večina se nas zagotovo strinja, da tako ne gre več naprej, da to ni model, ki bi bil trajnosten. Spremeniti moramo proizvodne in potrošne vzorce, oblikovati gospodarski sistem, ki bo temeljil na ponovni uporabi virov in njihovem recikliranju.

V poletni številki Čist-E-Novic smo pisali o velikih količinah zavržene hrane, ki jih proizvedemo v zahodnem svetu. Le-ta pa ni edini problem povezan s sodobno proizvodnjo in potrošnjo hrane. Pri živilih, ki jih nemalokrat zaužijemo v le nekaj minutah se namreč soočamo z odpadno embalažo, pri kateri čas razgradnje lahko traja tudi več sto let. Gre za popolnoma nesmiselno rabo naravnih virov in posledično onesnaževanje okolja, kar je daleč od trajnostnega načina življenja.

Današnji kupec si težko predstavlja hrano brez embalaže. Pakirana hrana je postala tako zakoreninjena v prehranjevalnih navadah, da se je težko spomniti, kako smo preživeli (oziroma so preživeli naši predniki) brez nje. Na nek način predstavlja embalaža to, kar naredi sodobno hrano moderno. Trgovina bi bila komaj prepoznavna brez vseh barvitih kartonastih škatel, aluminijastih pločevink, plastične embalaže itd.

Razvoj, napredek in industrializacija so med nami in podeželjem postavili zidove – sodobni človek je individualist, odmaknjen od tradicije in narave, odmaknjen od podeželja. Zaradi pomanjkanja stika s podeželjem lažje pozabljamo, da smo vsi medsebojno povezani in skupaj ustvarjamo našo prihodnost. Oživel Pomjan je praznik, ki povezuje tradicijo, kulturo in ekologijo – je klic nazaj k naravi in h koreninam Slovenske Istre, je poskus povrnitve srca podeželju in podeželja v naša srca.

Ali znamo ceniti dediščino babic in dedkov? Niso nam zapustili le narodnih noš, glasbe, kulinarike in domačih obrti. Zapustili so nam sposobnost preživetja – že s tem, ko so poskrbeli, da smo mi tu. Vrnitev v preteklost ni več možna, toda pomembno je ohranjati spomin, obogaten z veseljem in hvaležnostjo. Ko je prišel tehnološki razvoj smo prevzetno pomislili, da lahko stroji nadomestijo naravo. Takrat smo se odrezali od ekologije in se zagledali v mehanizirano prihodnost. Zdaj počasi spoznavamo, da je narava nenadomestljiva. Ekologija si končno le utira pot v vsako gospodinjstvo.

Ste se kdaj vprašali kaj plačate s položnico za odvoz komunalnih odpadkov? O tem, ali lahko vplivamo na višino zneska in kako? Ter zakaj je temu tako in ali lahko kaj spremenimo? Za vas smo pregledali zakonodajo, govorili s strokovnjaki, brskali za informacijami in sedaj je čas, da odgovore delimo z vami.

Kaj so mešani komunalni odpadki?
Mešani komunalni odpadki se v Sloveniji zbirajo v črnih posodah, ki jih mora imeti vsako gospodinjstvo. Črne posode imajo lahko različen volumen, vendar velja, da obstaja spodnja meja, kot na primer 80 l. To pomeni, da manjše posode gospodinjstvo ne more imeti.

Ekologi brez meja so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Kinom Šiška v ponedeljek, 21. oktobra 2013 organizirali poseben dogodek posvečen odpadkom. Širša slovenska javnost si je lahko v Kinu Šiška premierno ogledala dokumentarni film Smeti (Trashed, 2012). Zaradi velikega zanimanja sta bili organizirani kar dve projekciji filma, prva ob 16. uri in druga ob 18.30 uri.

Po drugi projekciji filma pa se je ob 20. uri, z uvodnim video nagovorom dr. Janeza Potočnika, Evropskega komisarja za okolje, pričela okrogla miza z naslovom Slovenija na poti do Zero Waste. Glavna tema na okrogli mizi so bili seveda odpadki in kaj moramo v Sloveniji storiti, da bi dosegli cilj – družbo brez odpadkov. Sogovorniki so poudarili, da je pri Zero Waste bolj kot cilj pomembna pot, kajti magične rešitve ne obstajajo.

Spoštovani,

11.10.2013 je bilo na spletni strani NEK, URSJV ter v večini medijev mogoče zaslediti informacije o poškodovanih gorivnih palicah na treh gorivnih elementih v Nuklearni elektrarni Krško. Kljub skopim informacijam o dogajanju je bilo izpostavljeno, da so poškodbe gorivnih palic večje, kot so v NEK pričakovali. To zbuja skrb, saj bi pričakovali, da so strokovnjaki v NEK ter tudi nadzorni organ URSJV pripravljeni na vse možne scenarije in tveganja ter jih znajo tudi primerno oceniti. Prav tako se še vedno ne ve – vsaj ne v javnosti

– kaj je vzrok takšnim poškodbam, kljub temu, da je do podobnih, a manjših poškodb že prihajalo v preteklosti. Zato se sprašujemo, ali je, glede na visoko tveganje, ki ga predstavlja jedrska elektrarna, trenutno upravljanje primerno.

S slovesno podelitvijo nazivov in priznanj, se je zaključil četrti vseslovenski natečaj »Planetu Zemlja prijazna občina 2013, ki ga društvo Planet Zemlja organizira od leta 2010. Na osrednjem dogodku sejma Narava zdravje so nazive prejele občine Razkrižje, Poljčane, Vojnik, Žalec in MO Ljubljana, priznanja pa so šla v roke občin Kostanjevica na Krki, Trzin, Markovci, Zreče, Velenje, Slovenske Konjice, Sevnica, Krško, Brežice in Radovljica. Letos so v natečaju sodelovale občine iz Pomurja, Dolenjske, Osrednje Slovenije, Štajerske, Šaleško-Savinjske regije, Posavja in Gorenjske.

Cilj natečaja je večplastni – podatki ki jih posredujejo občine pomenijo dragoceno zbirko informacij sodelujočim ustanovam pri njihovih poslanstvih, medtem ko občinam prinašajo priznanje za delo in motivacijo za naprej.

PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH URADNO NI NA LISTI PREDNOSTNIH ENERGETSKIH PROJEKTOV V SKUPNEM EVROPSKEM INTERESU (PCI)

V mednarodni okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green z grenkobo ugotavljamo, da je slovenska diplomacija podlegla pritiskom iz Bruslja in sprejela predlog, da bo na listi s 130 izbranimi projekti, financiranimi s strani EU, tudi projekt kopenskega plinskega terminala v Severnem Jadranu (citat: “Onshore LNG Terminal in the Northern Adriatic”).

Bruselj je sicer dodal lepotno in zavajojočo opombo, da bo Italija o lokaciji terminala odločala samo v soglasju s Slovenijo, saj to pomeni, da bo Italija lahko tudi predlagala plinski terminal v Žavljah ali v Tržaškem zalivu. V neuradnih krogih se govori, da bi ga postavili nekje od Timava do Porto Nogara, kar pa ne spremeni dejstva, da bo prizadet eko sistem v Severno Jadranskem morju, ker nameravajo uporabiti zelo zastarelo, zato pa za multinacionalko zelo dobičkonosno tehnologijo, med drugimi tudi uporaba klora v tehnologiji segrevanja plina v Žavljah.

Umanotera podala vlogo za obravnavo peticije, ki jo je podpisalo več kot 6000 posameznikov in dobrih sto podpornih organizacij – Slovenija naj s programom celovite dolgoročne zelene proračunske reforme postane zgodba o uspehu – Obvestili tudi mednarodno javnost, se bo odzvala?

Umanotera je v imenu podpisnikov in organizacij partneric na Komisijo za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Državnega zbora danes vložila vlogo za obravnavo spletne peticije Spremenimo minus v plus! O svojih predlogih za odpravo škodljivih subvencij je v teh dneh obvestila tudi Evropsko komisijo in Mednarodni denarni sklad (IMF).