Naši voditelji bodo 20. marca razpravljali o prihodnjih ukrepih Evrope v boju s podnebnimi spremembami, eno največjih groženj za naš planet. V luči uničujočih posledic podnebnih sprememb, kot so resna degradacija tal, nezanesljivost oskrbe s hrano in vodo ter izguba biotske raznovrstnosti, moramo v skupinskem duhu pokazati, da je za naš planet potrebno narediti več.

Politiki že pripravljajo svoja stališča do teh problemov. Ob tem potrebujejo dodaten pritisk javnosti, da bodo res sprejeli dogovor, ki bo naše države vodil k resničnemu preprečevanju podnebnih sprememb in z njimi povezanih problemov, s katerimi se spopadamo že danes.

Mi zbiramo! Pod tem geslom bo letos potekala že tretja izvedba akcije Star papir za novo upanje 2014, ki jo v Društvu Ekologi brez meja pripravljamo skupaj s podjetjem Dinos. Namen projekta je, da lahko vsak prebivalec Slovenije doda svoj list k boljšemu svetu. Zbiraj tudi ti in se nam pridruži na zbiralni akciji starega papirja, ki bo potekala med 17. marcem in 30. aprilom 2014.

Akcijo smo prvič izvedli leta 2011, jo ponovili leta 2012 in obakrat je bila zelo dobro sprejeta, sedaj pa imamo znova priložnost, da skupaj na enostaven in znan način pomagamo drugim.

Pomlad bo kmalu pred vrati in z njo ponovno priložnost za spomladansko čiščenje. Da ne bomo čistili samo domov in stanovanj, vas tudi letos vabimo, da očistimo in uredimo naše okolje. Naj zelenice, vrtovi, parki, gozdovi in vode ponovno zaživijo. Zavihajte rokave in se pridružite Ekologom brez meja, Turistični zvezi Slovenije in ostalim organizatorjem prostovoljnih čistilnih akcij.

Skupaj bomo s čistilnimi akcijami pričeli na svetovni dan voda, 22. marca 2014 in nadaljevali vse dosvetovnega dneva zemlje, ki je 22. aprila 2014.

Pri pripravi jedi nam po navadi nastanejo ostanki, ki jih ne pojemo ampak zavržemo. Ste kdaj pomislili, da bi lahko kuhinjske ostanke še uporabili, preden ti postanejo odpadek? Ali, da lahko celo zmanjšamo količino kuhinjskih ostankov tako, da jih ustrezno pripravimo in zaužijemo?

Biološki odpadki predstavljajo približno 50 % gospodinjskih oziroma komunalnih odpadkov. Med kuhinjske odpadke uvrščamo zelenjavne in sadne ostanke, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke (kavne, čajne), ne tekoče ostanke hrane (meso, kosti), pokvarjene prehrambne izdelke brez embalaže, papirnate robčke, brisačke in papirnate vrečke.

Vedno sem v zadregi, ko me ljudje sprašujejo kje delam. Pa ne, ker bi se sramoval dela v društvu, ampak ker je tako težko na kratko opisati že samo osnovni nabor zadolžitev, kaj šele realni. Da bi zmedo pokazal s primerom, sem si dober teden vnaprej izbral dan in ga sproti dokumentiral. Rezultat je v pričujočem članku.

Četrtek 15. 1. 2014, Ljubljana, čumnata.

07:57 Zbudim se par minut pred budilko in čeprav mi manjka še malo spanca, vem da bo dober dan. V istem hipu sem popolnoma buden in že v pripravah na delo.

Na blagajni Mercatorja je mlada blagajničarka predlagala starejši gospe, da naj si prihodnjič prinese s seboj lastno vrečko, ker so plastične vrečke zelo slabe za naravo in okolje.

Gospa se je opravičila in mladenki razložila: ˝Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.˝

Blagajničarka ji je odgovorila: ˝ To je danes naš problem. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi obvarovala naravo za bodoče generacije.˝

Imela je prav - naša generacija ni imela te zelene miselnosti v starih časih.

Na obali Črnega morja temperatura narašča, saj so se Olimpijske igre v Sočiju začele. Temperatura pa ne narašča samo zaradi tekmovanj, športniki se na njih počutijo kot bi tekmovali na poletnih olimpijskih igrah.

Na teh »​​subtropskih olimpijskih igrah« so se res začela tekmovanja pri visokih temperaturah do 16 stopinj C. To je privedlo da se je pričel taliti tudi sneg na smučarskih progah in lahko se zgodi da bodo skakalci pristajali v lužah!

SESULI SPLETNO STRAN CI CELJA

Prebivalci nekaterih predelov Celja že leta opozarjajo, da se nekaj dogaja z zrakom in zemljo okoli njih. Pripovedujejo zgodbe o boleznih.

Pripovedujejo, kako je bilo v časih Cinkarne – delavkam, ki so se vozile v službo s kolesom, so nogavice na poti razpadle, živali so živele največ leto ali dve.

VIDEO

Od uvedbe okoljskih redarjev na Dunaju leta 2008 se je količina ilegalno odloženih kosovnih odpadkov, odvrženih cigaretnih ogorkov in pasjih iztrebkov znatno zmanjšala. Okoljske redarje, imenovane WasteWatcher, podpira 85 odstotkov Dunajčanov.

V šestih letih, odkar na kršitelje čistoče na Dunaju prežijo okoljski redarji, se je količina ilegalno odloženih kosovnih odpadkov zmanjšala za 41 odstotkov, število zapuščenih nakupovalnih vozičkov za 45 odstotkov in odvrženih cigaretnih ogorkov za 31 odstotkov. Tudi lastniki psov za svojimi štirinožci bolj vestno pobirajo iztrebke, saj jih v nasprotnem primeru čaka kazen v višini 36 evrov. Mesto Dunaj letno zagotavlja 20 milijonov brezplačnih vrečk za pasje iztrebke, ki jih je mogoče dobiti na 3.000 stojalih po celem mestu.

Načrt EU je do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na raven iz leta 1990 in povečati delež obnovljivih virov energije za 27 odstotkov. Okoljevarstveniki trdijo, da je plan neambiciozen in da bi bilo treba emisije do 2030. zmanjšati za vsaj do 50 odstotkov, cilji pa morajo slediti 80- do 95-odstotnemu zmanjšanju toplogrednih plinov do leta 2050.

Da bi omilili podnebne spremembe in preprečili segrevanje ozračja pod dvema stopinjama Celzija, bi poleg tega moral ves svet, ne le EU, znatno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.

Piše: Sanja Lončar v Vivi www.viva.si

Že ugibate, kakšno bo nadaljevanje stavka? Če bi si Angelina Jolie podrobneje pogledala, kako rastejo rastline, ne bi nasedla zgodbicam o tem, da geni določajo naše življenje – in posledično si zaradi gena BRCA1 ali BRCA2 v svojem telesu verjetno ne bi dala odrezati dojk.

Ali vas zanima, kaj nam lahko rastline povedo o tem, da naj bi geni določali našo usodo, čemur pravimo genski determinizem? Po domače povedano, požvižgajo se nanj. Drži, da je v genih rastline zapisana barva njenih cvetov, oblika sadežev in še marsikaj drugega, kakšni bodo ti v resnici, pa je odvisno od številnih drugih dejavnikov.

Na ZPS smo skupaj z odvetnikom Janezom Tekavcem pripravili konstruktiven predlog sprememb Energetskega zakona, v delu, ki opredeljuje energetsko izkaznico. Prepričani smo, da v Energetskem zakonu predlagani način energetske izkaznice za potrošnike pomeni le nov, dodaten strošek.

Lastnikom ne daje druge izbire, kot da izkaznice naročijo pri zelo dragih strokovnjakih, čeprav predlagani način izdelave energetske izkaznice dejansko obsega le vnos podatkov, ki jih morajo posredovati sami lastniki stavbe v računalniški program, ki ga bo priskrbelo ministrstvo.

V Parizu je potekalo letno srečanje članov Zero Waste Europe mreže, ki jo sestavljajo nacionalne Zero Waste organizacije in lokalne skupnosti. Srečanja se je poleg predstavnikov iz 20 držav EU, udeležilo tudi slovensko Društvo Ekologi brez meja in preko programa Zero Waste Slovenija postalo nacionalna organizacija evropske mreže. Zero Waste Europe ima trenutno 300 članov, ki zastopajo 3 % prebivalcev EU.

Zero Waste presega zgolj ravnanje z odpadki, saj si preko uporabe načela podaljšane odgovornosti proizvajalca prizadeva za vzpostavitev krožnega gospodarstva in učinkovito rabo naravnih virov. Mednarodna Zero Waste Zveza je Zero Waste (nič odpadkov) definirala kot: »... Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga ...«.

Posledice žleda v Arboretumu Volčji Potok
Začetek februarja se tako kot za druge kraje po Sloveniji tudi za Arboretum Volčji Potok ni začel nič kaj obetavno. Napovedi o prihajajočem žledu, so se uresničile. Zajele so parkovni del Arboretuma in gozd.

V parku je drevnini lomilo vrhove in prevelike ter slabo pritrjene veje. Zaradi teže žleda in snega ima veliko dreves deformirane krošnje in se zaradi trajne deformacije lesnega tkiva, ne bodo vrnile v prvotno stanje. Posamezna drevesa so se zaradi prevelike obremenitve prelomila ali izruvala skupaj s koreninami. Ocenjujemo, da bo velika škoda tudi na grmovju, predvsem na oblikovanih pušpanih.

Težava: Podnebne spremembe se dogajajo tudi oziroma predvsem zaradi našega malomarnega odnosa do okolja, izpustov toplogrednih plinov, nekontroliranega krčenja amazonskega pragozda... Del posledic čutimo tudi v Sloveniji.

Zelena rešitev: Na lokalnem, slovenskem, evropskem in globalnem nivoju se Zeleni (Slovenijo v Evropskih zelenih zastopamo SMS-Zeleni) borimo za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. V nadaljevanju pa nekaj besed, kako lahko sami vplivate na okolje in s tem na našo prihodnost.

Za podnebne spremembe smo odgovorni vsi, saj med nami ni takšnega, ki okolja ne bi obremenjeval. Vsak izmed nas pa lahko stori nekaj, da k temu pripomore.

Široka koalicija , ki jo sestavlja 34 nevladnih organizacij ter organizacij kmetov in rejskih organizacij iz 27 evropskih držav, tudi iz Slovenije, vložila ugovor na patent na papriko podjetja Syngenta. Syngenta je patentirala odpornost na žuželke, ki so jo prenesli z divje paprike. Takšni patenti so etično sporni, povečujejo koncentracijo semenskega trga, ovirajo inovacije in posledično ogrožajo svetovno varnost preskrbe s hrano. Medtem ko je v Münchnu potekala vložitev ugovora, so zaposlenim na Evropskem patentnem uradu postregli z juho iz pekoče paprike.

8. maja 2013 je Evropska patentna organizacija (EPO) odobrila patent (EP 2140023 B1) podjetju Syngenta za papriko, odporno na žuželke. Divjo papriko z Jamajke so križali s komercialnimi sortami paprike. Divja rastlina je odporna na različne škodljivce, kar pomeni, da je patentirana odpornost že obstajala v naravi. Ne glede na to dejstvo pa Syngenta zahteva lastništvo nad rastlinami paprike, odpornimi na žuželke, ter njihovimi semeni in plodovi, čeprav so patentirane rastline nastale s konvencionalnim žlahtnjenjem. Takšnih rastlin vsekakor ne bi smeli patentirati v okviru evropskega patentnega prava.

Ob takšnih dnevih, ko nas pozimi končno razveseli sneg (ali znervira, odvisno od tega, v katero skupino sodite), verjetno bolj redko razmišljamo o podnebnih spremembah. Kljub temu vas vabim, da čez vikend, po tem, ko se nakepate in nasankate, ali pa ko se na toplem skrijete pred vremenom, tej temi namenite malo pozornosti. Podnebne spremembe so najresnejši izziv našega časa, zato vam v tem mailu pošiljam najnovejše dogajanje v EU in na koncu pripenjam še priložnost za aktivni angažma.

Evropska komisija je prejšnji teden predstavila cilje za podnebno-energetsko politiko EU do leta 2030. Po pričakovanjih so cilji premalo ambiciozni, kar je zaskrbljujoče, saj gre za največjo priložnost evropskega ukrepanja proti nevarnim podnebnim spremembam v zadnjih letih.

Potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija pred meseci na seznam najbolj rakotvornih dejavnikov uvrstila onesnažen zrak, je pozvala države, naj ukrepajo.

Slovenija je tako decembra sprejela odlok o načrtih za kakovost zraka v Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu, Murski Soboti in Zasavju, tik pred sprejetjem pa je tudi odlok za Ljubljano. Agencija za okolje mora o onesnaženosti v teh krajih državljane redno obveščati. Tako že od začetka januarja vsak dan sproti na spletni strani objavljajo napovedi onesnaženosti zraka z respirabilnimi delci (PM10).

V Sloveniji je poleti zrak najbolj onesnažen z ozonom, pozimi z delci PM10. Napoved za današnji dan je tako kazala, da bodo delci PM10 presegli mejno vrednost v Celju, Zagorju, Trbovljah in Novem mestu, napoved za včeraj pa je kazala, da jo bodo, v poleg omenjenih krajih, presegli tudi v Kranju, Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti.

Izvršni direktor naftnega podjetja Shell, Ben van Beurden, je danes naznanil, da v letu 2014 podjetje ne namerava črpati nafte v območju Arktike. Odločitev so sprejeli po razsodbi ameriškega sodišča, ki je prejšnji teden od ameriških oblasti zahtevalo podrobnejše informacije o vplivu črpanja nafte na tamkajšnje okolje.

Različne okoljevarstvene organizacije in skupine avtohtonih prebivalcev Arktike so namreč zahtevale preklic dovoljenj za črpanje nafte.

Vsak posameznik je pomemben, vsak posameznik lahko z dejanji in zgledom pomembno pripomore in vpliva, da se bo naš planet ohranil tudi za naslednje generacije.

V spodnjem članku si preberite nekaj preprostih eko nasvetov za 2014.

Obsežen štiriletni interdisciplinarni LIFE+ projekt o volku na slovenskih tleh se je z 31.12.2013 formalno zaključil. Projekt je prinesel ogromno novih znanj, izkušenj in dobrih praks s področja varstva in upravljanja volka. Danes o volku, njegovem življenjskem okolju, odnosih do drugih vrst in odnosu do človeka v Sloveniji vemo bistveno več kot ob njegovem začetku. Pri projektu je sodelovalo veliko število strokovnjakov iz Slovenije in tujine, upravljavcev z volkom in za projekt nepogrešljivih sodelavcev in sogovornikov - lovcev, rejcev drobnice, prostovoljcev in predstavnikov medijev.

Obstoj volkov v Sloveniji je odvisen od vrste dejavnikov, ki smo jih člani projekta SloWolf poskušali preučiti, nato pa zbrano znanje vključiti v uspešno varstvo in upravljanje s to karizmatično vrsto. V času trajanja projekta smo odlovili in s pomočjo radiotelemetričnih ovratnic spremljali sedem volkov, od tega štiri samce in tri samice. Eno z ovratnico opremljeno volkuljo še vedno spremljamo na zahodnem delu Kočevske (trop Gotenica).

Trenutno v Sloveniji poteka burna razprava o tem, ali energetske izkaznice sploh potrebujemo in se ponavadi konča pri izjavah, kot so »poslušni Slovenci delamo, kar nam naroča Bruselj« ali pa »še bolj nas hočejo udariti po žepu« in »važna je lokacija stavbe, ne pa energetska učinkovitost«. A informacija o energetskem stanju stavbe je zelo pomembna.

Spremembe energetskega zakona, ki jih bo Državni zbor predvidoma sprejel še ta mesec, tudi pri nas uvajajo t.i. energetsko izkaznico za stavbe. Gre za prenos direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) v naš pravni red. Energetske izkaznice bodo za starejše večstanovanjske stavbe obvezne do leta 2019, za tiste zgrajene po letu 1980 pa do leta 2030. Vse druge stavbe (hiše in stavbe z do štirimi enotami) pa bodo izkaznice potrebovale samo, če jih lastniki prodajajo ali oddajajo v najem za več kot eno leto. Ko so nam mediji postregli s podatki, koliko nas bodo energetske izkaznice stale, smo skočili v zrak.

Živimo v času, v katerem je vsega na pretek, celo preveč. Trgovine na vsakem koraku, vedno več akcij, cene izdelkov sprejemljive, njihova kvaliteta pa močno pod vprašajem. In tako smo vsi čedalje bolj nagnjeni k temu, da ob svojem boju za preživetje zanemarjamo zelo pomembne stvari – svoje zdravje, vpliv na okolje in vrednote, po katerih hodimo, namesto da bi se ustavili in jih ponovno obudili.

Žal je tako, da s svojim vedenjem dovoljujemo, da drugi vplivajo na naš ritem življenja. Postali smo veliki potrošniki na vseh področjih, istočasno pa smo čedalje bolj bolni, potrti in odtujeni od drugih. Danes je lažje zaviti v bližnjo trgovino in prazniti prodajne police, kot pa malo pogledati okrog sebe in kakšno stvar pripraviti doma. Vse, kar vidimo danes je nizka cena, reklame, ki nam obljubljajo najboljše, plačane ''strokovnjake'', ki nam zagotavljajo čudeže. Čudež pa je, da je naše zdravje vedno slabše ob vseh teh čudežnih stvareh, da je okolje vedno bolj zastrupljeno in da je odpadne embalaže vedno več.