Nataša Goršek Mencin je vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji z bogatim znanjem s področja medijev in evropskih politik ter z izkušnjami iz vseh treh glavnih evropskih institucij.

Sama sodim v prvi del prebivalcev tega planeta, ki trdno verjamejo, da smo za svojo blaginjo odgovorni sami. Treba je le biti pogumen, imeti vizijo in sprejemati odločitve – ter jih nato tudi uresničevati. Čeprav smo lahko tarča kritike. Kritika je dobra, ker nas sili k vnovičnemu razmisleku o naši viziji, jo tako spreminja in bogati.

Z razmahom finančne in gospodarske krize v Evropi se je Unija morala soočiti z dejstvom, da je treba iskati nove in drugačne poti, če naj Evropska unija še prinaša dodano vrednost svojim državljanom. Kot je dejal predsednik Evropske komisije José Manuel Durao Barroso v govoru o stanju v Uniji 2012: »Evropa potrebuje novo usmeritev. Ta pa ne more temeljiti na starih idejah. Evropa potrebuje drugačno razmišljanje.«

Ali besede Jezusa, Kristusa, ki jih je izrekel bogatemu mladeniču: »Če želiš priti v večno življenje, prodaj vse, kar imaš, to razdeli siromakom, nato pridi in mi sledi?« - služijo svetovnim medijem kot prazni senzacionalizem, ali pa gre za doslednost nauka Jezusa, Kristusa!? Te besede velikih obljub siromašnim in svetu bodo papežu Frančišku sledile v sedanjosti in prihodnosti, toda v primeru, da jih ne bo izpolnil, bodo sodnik zaradi izdaje Jezusa, Kristusa.

Če lahko verjamemo medijem, želi papež Frančišek siromašno Rimskokatoliško cerkev; in kot potrdilo, da misli resno, si je nadel ime Frančišek, ki bo jamčilo, da bo svoj namen izpolnil. Ime Frančišek je v nekem smislu njegov papeški program.

Ženske se svoje pomembne vloge v inovatorstvu ne zavedamo dovolj. Te moči spreminjanja življenja skozi odkritja, izume in inovacije sploh ne uporabimo tako, kot jo znajo uporabiti naši moški kolegi.

Da bi razumeli pomembnost vloge ženske kot inovatorke, moramo najprej vedeti, kaj inovacija sploh je. Inovacija je izum, ki zaživi v praksi in je priznanje inovatorju, da je izumil ali odkril nekaj uporabnega. Inovacija tako postane gibalo, ki spreminja kakovost človekovega življenja, hkrati pa spreminja tudi naše vloge in pomem v družbi. Vsaka inovacija prinaša spremembe, zato tudi inovatorke s svojo inovacijo neposredno in posredno vplivamo na spremembe.

Počasi le prihaja dan, ko bomo dočakali začetek obratovanja slovenske platforme za nakup in izposojo elektronskih knjig slovenskih založnikov in v slovenskem jeziku. Distribucijski portal Biblos, ki bo ponujal storitve e-knjigarne in e-knjižnice, je včeraj začel s testnim omogočanjem elektronske izposoje knjig Biblos-lib v desetih splošnih knjižnicah po državi.

Člani Mestne knjižnice Ljubljana, Mariborske knjižnice, Mestne knjižnice Kranj, Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič, Knjižnice A.T. Linharta Radovljica, Občinske knjižnice Jesenice, Knjižnice Domžale, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper in Goriške knjižnice Franceta Bevka za izposojo e-knjig prek Biblos-lib potrebujejo zgolj veljavno članstvo in geslo za dostop do Moje knjižnice, ki ga pridobijo v matični knjižnici.

Šestnajst let sem preživel v Rimu. Bil sem dopisnik enega največjih, najbolj resnih in najvplivnejših častnikov.

Edinega, ki je imel že desetletja dolgo stalna dopisništva na tujem in je Slovencem pomagal širiti obzorja že v časih, ko so bile meje še trdne in visoke, poznali pa smo se tudi veliko manj kot zdaj.

Tudi po odhodu v pokoj sem še delal kot dopisnik, postajal sem že skoraj Rimljan. Priseljeni Rimljan, seveda, ne čisto pravi, kajti takih je sila malo. Pravi Rimljan, »Romano de Roma«,  ima korenine, ki segajo stoletja globoko. Rimsko narečje govori, da ga komaj kdo razume, ki je v mesto prišel šele zadnja desetletja. Celo tisti, katerih družine so tam dve ali tri generacije, ne razumejo in ne doumejo pravih Rimljanov. Rimljan, ki je tam od zmeraj, vse razume in nikomur nič ne verjame, nikomur se ne pusti pretentati, ne frakom z leve, ne talarjem z desne strani Tibere.

Potrošniki na cesti preživljamo vse več časa, hkrati pa vemo, da nesreča nikoli ne počiva. Pred visokimi stroški popravil se lahko zaščitimo z ustreznim avtomobilskim zavarovanjem, a le, če poskrbimo za njegov ustrezen obseg in vsebino.

Marsikateri potrošnik se ne določi le za »obvezno« zavarovanje, ampak se želi morebitnim stroškom popravila avtomobila, npr. ob poškodbah na parkirišču ali ob naletu divjadi izogniti z zavarovanjem posameznih kasko kombinacij. Pri ZPS smo tokrat preverili, na kakšne težave lahko potrošnik naleti pri delnih kasko kombinacijah za parkirišče in divjad.

Evropska komisija je podjetju Microsoft naložila 561 milijonov evrov kazni. Podjetje je namreč kršilo zavezo iz leta 2009, ko je zagotovilo, da bo uporabnikom operacijskega sistema Windows v EU omogočilo prosto izbiro spletnega brskalnika.

Microsoftu, ki je leta 2009 z operacijskim sistemom Windows dosegal kar 90-odstotni tržni delež,njihov Internet Explorer pa 55-odstotnega, je namreč Evropska komisija leta 2009 naložila zavezo, da mora zasnovati posebno okno, v katerem bodo v petletnem obdobju, to je do leta 2014, uporabniki izbirali med različnimi brskalniki, kot so Mozilla Firefox, Google Chrome in drugi. 

Slovenci brez dvoma sodimo med najbolj »ročne« narode v Evropi. V vsakem slovenskem domu tako ne sme manjkati komplet osnovnega orodja, v katerem je poleg obveznega kladiva, klešč, nekaj izvijačev in ključev neredko še precejšnja paleta električnega orodja.

Prva violina v tej paleti je vrtalnik, ki je načeloma zelo vsestransko orodje, a prav v vsestranskosti tiči največja past – izbira primernega vrtalnika ni preprosta. Na prodajnih policah namreč najdemo kar tri osnovne vrste vrtalnikov, ki so po funkcijah in tudi namenu tako različni, da jih ne moremo več neposredno primerjati med seboj.

Kateri vrtalnik izbrati:

Povprečna starost tekmovalcev 70 let

Medtem, ko so v petek popoldan v Planici skakalci dosegali zavidljive daljave je Komenda gostila tretji EU Kviz v Sloveniji. Organizira ga Inštitut Hevreka ob pomoči Društva glasbenih umetnikov. EU kviz sofinancira  Evropski parlament, katerega partner za obdobje 2012-2014 za področje dogodkov je  tudi Inštitut.

Društvo upokojencev Komenda je bilo ustanovljeno leta 1953 in ima danes 850 članov, ki aktivno delujejo v osmih sekcija. Kot pravi Srebrni talenti  se je kviza udeležilo 22 tekmovalcev iz vseh teh sekcij. Najbolj je bila zastopana folklorna sekcija.

Na izbiro je ogromno število storitev, ki omogočajo shranjevanje podatkov v oblaku, vsaka pa ima tudi nekoliko drugačne lastnosti. Le redko kdaj pa se govori o hitrosti teh storitev, kar je pravzaprav nenavadno - hitrost je denimo pomemben dejavnik pri izbiri trdih diskov.

Pri reviji Laptop Magazine so se lotili prav tega vidika in preizkusili nekaj oblačnih storitev. 300 MB veliko zip datoteko, napolnjeno s fotografijami, glasbo in video posnetki, so naložili na Google Drive, SkyDrive, SugarSync,Dropbox in novo storitev Mega, to datoteko pa so potem znova naložili na računalnik. Postopek so ponovili trikrat, pri tem pa so uporabili brskalnik Google Chrome.

Evropski uniji se obetajo cenejši patenti. Po 40 letih prizadevanj bo z novo ureditvijo pridobivanja patentov v Evropi enotni trg manj razdrobljen, evropsko gospodarstvo pa zato bolj konkurenčno. Enotni evropski patent bo za zdaj veljal v 25 državah EU.

Evropski patentni urad (EPO, ki ni institucija EU) je do zdaj že podeljeval evropski patent, a ta ni samodejno veljal v vseh 37 državah članicah EPO in je zahteval potrjevanje pri nacionalnih patentnih pisarnah, kar pa je za podjetja pomenilo dodatno delo in stroške. Zaradi kompleksnega sistema je bilo lani v EU vloženih le 62 tisoč evropskih patentov, medtem ko je bilo v ZDA vloženih 224 tisoč patentov, na Kitajskem pa 172 tisoč.

»Če ne uspem v Sloveniji, se pa pritožim na evropsko sodišče,« slišimo pogosto. Na katerem evropskem sodišču pa je taka pritožba sploh mogoča? Kako lahko posameznik na evropski ravni brani svoje pravice?

Obe sodišči, ki delujeta na evropski ravni – Sodišče Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice –, omogočata pritožbe posameznikov, a s pomembnimi razlikami. Pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice lahko vloži vsakdo, ki meni, da je žrtev kršitve pravic iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožiti se je mogoče proti eni ali več državam podpisnicam konvencije, pritožba proti drugim posameznikom ali pravnim osebam zasebnega prava pa ni mogoča.

Evropska komisija tudi v letu 2013 pripravlja natečaj za evropske nagrade, ki spodbujajo podjetništvo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Za nagrade se lahko potegujejo tudi slovenske organizacije.

Cilji nagrad, ki jih Evropska komisija podeljuje od leta 2006, so spodbujanje podjetij in podjetništva, predstavitev in prenos primerov najboljših podjetniških politik in praks, povečati ozaveščenost o vlogi podjetnikov v evropski družbi ter spodbuditi potencialne podjetnike za uresničitev svoje podjetniške ideje.

Sedem nagrad za dobre prakse

Kako lahko Evropska unija svojim državljanom zagotovi boljši dostop do spletnih glasbenih in video vsebin? Se zavedate, kako dinamičen, predvsem pa pomemben je glasbeni sektor v Evropi?

Povprečen Evropejec posluša glasbo dve uri na dan, kar pomeni, da v povprečju posluša od 30 do 40 skladb na dan. Približno 500 milijonov ljudi si zato želi imeti čim širši in lažji dostop do glasbe, ki jo na spletu lahko najdejo kjerkoli in kadarkoli. Za marsikoga nepojmljivo, a dejstvo je, da ima posneta glasba tudi velike gospodarske razsežnosti. Evropski glasbeni trg ustvarja veliko delovnih mest in je vreden kar šest milijard evrov.

Danes v Državnem zboru poteka nujna seja Odbora za zdravstvo na temo: problematika obdavčitve sladkih in sladkanih brezalkoholnih pijač z vidika zdravstva, na katero je bila povabljena tudi ZPS. Na ZPS so skrbno proučili predlog Zakona o davku na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah, katerega sprejem podpirajo, saj številne raziskave, ki potekajo v državah, ki tovrstne obdavčitve že imajo, kažejo, da sistem deluje in ljudje kupujejo manj takih izdelkov.

ZPS podpira sprejetje zakona
ZPS predlaga, da se polovico sredstev, zbranih iz predlagane višje  obdavčitve nameni za akcije osveščanja, spodbujanja in subvencioniranja zdravega načina življenja (politike javnega zdravja).

Evropska unija ima potrebno vizijo, odločnost in orodja za reševanje krize in vzpostavitev rasti, je prepričana Evropska komisija.

Delovni program Evropske komisije za tekoče leto nadaljuje in poglablja uresničevanje dosedanjih usmeritev, ki v ospredje postavljajo rast in delovna mesta. Vendar, kot je to v svoji predstavitvi programa članom Odbora Državnega zbora za evropske zadeve poudaril evropski komisar za okolje Janez Potočnik, je za ohranitev zaupanja in rasti ključno ohraniti in pospešiti številne reforme, hkrati pa ne pozabiti na solidarnost in skrb, da bodo od predlogov imeli koristi vsi državljani.

Evropska komisija je prepoznala kar 504 evropske zgodbe o uspehu s področja raziskav in inovacij. Pri 11 sodelujejo tudi slovenski partnerji. Predstavljamo štiri okoljsko odgovorne projekte.

• Informacije o morskih tokovih

MyOcean je program, ki je za dve leti in pol združil 60 partnerskih organizacij iz 28 držav v skupnem prizadevanju za razvoj, uskladitev in nadgradnjo panevropske pobude za nadzor in napovedovanje sprememb v oceanih. Ko je denimo ladja Costa Concordia lani nasedla na italijanski obali, je prav tehnologija MyOcean zagotovila potrebne informacije o morskih tokovih v Sredozemskem morju.

Ljudem bomo ponudili priložnost, da bodo lahko povedali, kakšno Evropo si želijo v letu 2020, pravi Viviane Reding, podpredsednica Evropske komisije, pristojna za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo.

EUekspres: Leto 2013 bo evropsko leto državljanov. Kako bi državljanom EU razložili, zakaj je pomembno imeti leto, ki je posvečeno državljanom, pa tudi, kako lahko vsak posamezni državljan izkoristi to priložnost, da pridobi več informacij o svojih pravicah?

Viviane Reding: V evropskem letu državljanov bomo poudarjali številna ključna sporočila, med katerimi je najpomembnejše to, da državljanstvo EU ni samo koncept, ampak pomeni pravice, ki nam vsem zagotavljajo oprijemljive koristi. V tem letu bomo pokazali, kako lahko državljani EU neposredno uresničujejo te pravice, predstavili bomo tudi politike in programe, ki so izhodišče za uresničevanje teh pravic.

Na podlagi izračuna razlike v plačilu med moškimi in ženskami je bil za dan enakega plačila letos določen 28. februar, ki predstavlja število dni (59), ki jih morajo evropske ženske od 1. januarja »oddelati brezplačno«, da zaslužijo enako letno plačo kot moški.

Letos je dan enakega plačila, ki je del strategije za enakost med spoloma, potekal že tretjič. Na neenakost plačila žensk in moških opozarja plačna vrzel, pri kateri gre za razliko med bruto urnim zaslužkom moških in žensk, ki opravljajo enako delo. Na podlagi izračunane plačne vrzeli se datum tega dneva premika po koledarju. V treh letih, odkar nanj opozarja Evropska komisija, se je že uspešno premaknil za 5 dni, s 5. marca na 28. februar.

Slovenija sicer sodi med države z najmanjšo plačno vrzeljo (4,4 odstotkih točk), kar pomeni, da morajo Slovenke v enem letu za isto plačilo delajo 16 dni brezplačno v primerjavi z Slovenci.

Klasično kuhanje jajc in njihovo lupljenje za marsikoga predstavlja zoprno delo. Nov izdelek na trgu, ki se pojavlja pod različnim imeni, (Webis, Eggies, ...) pa omogoča kuhanje jajc kar v plastičnem modelčku, iz katerega naj bi kuhano jajce preprosto prestavili na krožnik. Izdelek na prvi pogled ponuja pravo revolucijo, zato smo se na ZPS odločili, da oglaševani izdelek tudi preizkusimo. Kaj smo ugotovili?

Preberite članek iz aktualne številke VIP http://bit.ly/Ym4IEN in poglejte kratek film http://bit.ly/WyGEkG.

Izdelek smo naročili prek sistema skupinskih nakupov in preizkusili. V škatli je bilo šest modelčkov, za darilo smo prejeli ločevalnik beljaka in rumenjaka.

Slovenci ne sodimo ravno med večje porabnike masla, vendar ima maslo svoj prostor v naših hladilnikih, saj je njegov okus edinstven, uporaba pa zelo široka. Zato so na ZPS preverili kakovost 12-ih vzorcev nesoljenega masla. Rezultati so bili zelo različni, od zelo dobrega do vzorca, ki smo ga zaradi plesni izločili iz testiranja. Ponovno pa se je izkazalo, da najdražje ni hkrati najboljše.

Mnenja o maslu so različna: nekateri ga cenijo, drugi se mu izogibajo. »Odgovori na vprašanja o tem, koliko masla zaužiti, če sploh kaj in ali ga je bolje zamenjati z margarino, pa so pogosto deljeni tako med potrošniki kot med strokovnjaki,« poudarja dr. Tanja Pajk Žontar. Slovenci ne sodimo ravno med večje porabnike masla, saj ga po podatkih raziskave o Prehrambnih navadah odraslih Slovencev (IVZ, 2009) večina anketiranih uživa enkrat do trikrat mesečno. Na ZPS testu so pri 12 vzorcih nesoljenega masla preverili senzorične lastnosti, količino vode in maščobe, označbo ter ceno.

Viviane Reding, podpredsednica Evropske komisije, pristojna za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo, je ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, pozvala k ničelni toleranci do pohabljanja ženskih spolnih organov.  Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije naj bi zaradi te nehumane prakse trpelo 140 milijonov žensk po vsem svetu, od tega 92 milijonov v Afriki.

Čeprav ni trdnih dokazov, da bi se ta praksa izvajala v EU, ji  je bilo na tisoče žensk in deklet, ki živijo v EU, podvrženih bodisi pred selitvijo v EU ali na potovanjih zunaj EU. Žrtve ali potencialne žrtve naj bi po podatkih živele v najmanj 13 državah članicah EU, med njimi ni Slovenije.

Eden od vitalnih delov evropskega gospodarstva je tudi železniški promet, a številne evropske železnice stagnirajo, zato Evropska komisija predlaga dolgoročne reforme za izboljšanje razmer. Vsako leto se z vlakom pelje več kot osem milijard potnikov, železnice prepeljejo okrog deset odstotkov tovornega prometa po vsej Evropi, železniški promet pa naj bi ustvarjal 73 milijard evrov prihodkov. Kljub velikim finančnim vložkom javnih organov v železniški sektor železniški trg v številnih državah članicah EU stagnira ali celo upada.

»Že sedaj lahko sprejmemo odločitve, ki so potrebne za prestrukturiranje evropskega železniškega trga, da spodbudimo inovacije in ponudimo boljše storitve,« pravipodpredsednik Evropske komisije Simm Kallas, pristojen za promet.