Večletni finančni okvir ni sedemletni proračun Evropske unije. Je dogovorjena osnova, na kateri temeljijo letni proračuni EU, in odseva politične zaveze in dogovore članic. Prav zato ima finančne, a tudi pomembne politične razsežnosti.

Večletni finančni okvir 2014-2020, za katerega so se na nedavnem vrhu Evropskega sveta 7. in 8. februarja 2013 v Bruslju dogovorili voditelji članic EU, je načrt, v katerem so določeni najvišji letni zneski (zgornje meje) za odhodke EU kot celote in okviri za glavne kategorije odhodkov (po razdelkih).

Za obdobje od leta 2014 do 2020 so voditelji članic EU znesek za obveznosti določili v višini 960 milijard evrov, kar ustreza ravni enega odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) Evropske unije, znesek za plačila pa v višini 908 milijard evrov. Če bo ta dogovor obveljal, bo proračun EU prvič manjši od predhodnega, kar je odsev javnofinančnih težav držav članic.

15 držav, preko 400 šol, nagrajenih 5 čezmejnih projektov
Nagrado Akademije srednjeevropskih šol (ACES) na temo medijske pismenosti sta včeraj na Slovaškem (podelitev je potekala v mestu Senec) prejeli tudi dve slovenski šoli: Osnovna šola Vransko – Tabor ter Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana.

Na podelitvi ACES nagrade na Slovaškem, je od 9. do 12. aprila sodelovalo 230 učencev in njihovih mentorjev ter predstavnikov ministrstev za šolstvo iz 15 držav. Šolske delegacije so predstavile rezultate svojih skupnih projektov ter izmenjale izkušnje in znanja, ki so jih prodobili v projektu. ACES je ena izmed največjih čezmejnih šolskih mrež v Evropi, ki povezuje 15 partnerskih držav. Več kot 400 šol je sodelovalo v letošnjem projektu, od tega jih 107 prejelo donacije, mednarodna žirija pa je nagradila pet najbolj inovativnih projektov.

Po dveh desetletjih gre Slovenija skozi novo sistemsko tranzicijo. Obe je sprožil val nezadovoljstva s političnimi elitami, ko so svojo integriteto zaigrale. Prva tranzicija je prelomila z zunanjimi elitami, druga bo opravila z domačimi. Pomembne so tudi razlike med njima. Prva tranzicija je zaslužna za prehod v nov družbeni model, ki je bil v naprej ustoličen v novi ustavi. Danes te gotovosti ni, ker vstajniki alternativnega modela družbe niso opredelili.

Tudi narava nasprotij je zdaj drugačna. Prvi je uspelo hitro preiti iz protisistemske v sistemsko fazo, ko je konflikt med domačo javnostjo in zveznimi oblastmi prerasel v konflikt med ljubljanskimi in beograjskimi elitami. Gladek prehod je bil možen zaradi poenotenja v ciljih osamosvojitve in o načinu njene izvedbe. Vstajniki pa morajo danes svojo sistemsko fazo šele izgraditi.

Imamo priložnost, da dobimo uravnotežen proračun, z instrumenti za spodbujanje rasti na eni strani in za solidarnost na drugi, pravi Janusz Lewandowski, evropski komisar za proračun in finančno načrtovanje.

EUekspres: Voditelji članic EU so dosegli dogovor o novem finančnem okviru (MFF). Pogajanja so bili dolgotrajna – zakaj so trajala tako dolgo?

Janusz Lewandowski: Ta pogajanja so bila zelo pomembna, saj so voditelji določili usmeritve EU za prihodnjih sedem let, zato sem vesel, da so si vzeli toliko časa. Toda kot zmeraj, ko mora 27 prijateljev doseči soglasje o nečem, četudi je to nekaj tako prozaičnega, kot je izbira filma za ogled v kinu, je potreben čas, da uskladijo različne, pogosto nasprotujoče si želje in zagotovijo, da so na koncu vsi zadovoljni.

Pogoji za pridobitev stanovanjskega kredita trenutno niso dobri. Večina potrošnikov, ki nima redne zaposlitve, kredita sploh ne bo dobila, redno zaposlenim pa je na voljo le pod dokaj neugodnimi pogoji.

»Nedavni pregled ponudbe stanovanjskih kreditov je pokazal, da je cena financiranja nakupa stanovanja še vedno zelo visoka. Skoraj vse banke so v preteklem letu podražile svojo ponudbo« je razmere opisal vodja oddelka financ pri ZPS Boštjan Krisper. Trenutno fiksni pribitek na referenčno obrestno mero Euribor za kredit v višini 80.000 evrov, ki ga bo potrošnik odplačal v 20 letih, v povprečju znaša namesto 2,6 že skoraj 3 odstotne točke. To pomeni, da bo potrošnik za stroške kredita odštel več od tretjine izposojenega zneska.

Nogometni klubi za prestope zvezdnikov porabljajo milijone, od tega pa majhni klubi dobijo le drobtinice. Evropska komisija je za izboljšanje razmer v nogometu zato predlagala nekatere ukrepe, med drugim »davek za fair play«.

Študija Evropske komisije je pokazala, da nogometni klubi za prestope igralcev vsako leto zapravijo približno tri milijarde evrov, od česar imajo največ koristi največji klubi. Število prestopov se je med letoma 1995 in 2011 več kot potrojilo, odškodnine pa so se povečale za sedemkrat.

Zaščita je nujna, biti pa mora dobra
Potrošniki v računalnikih najbolj pogosto uporabljajo operacijski sistem Windows (še prej DOS), kar so kmalu zavohali nepridipravi in jim začeli nagajati. Najprej z zanimivimi domislicami, kasneje s programi, ki naredijo škodo na računalniku, dandanes pa je cilj napadov hekerjev predvsem finančno področje, zato so vse prej kot nedolžni. Zaščito naj bi ponujala protivirusna programska oprema. Ali je vsa vredna zaupanja, smo preverili na skupnem testu potrošniških organizacij, ki testiramo pod okriljem organizacije ICRT (International Consumer Research and Testing).

»Uporaba protivirusnih programov oziroma, še bolje, celotne zbirke zaščitnih aplikacij je za uporabnike operacijskega sistema Windows praktično nujna. Brezplačni zaščitni program sicer že ponuja Microsoft na svojih spletnih straneh, a tudi naš test je pokazal, da gre za povprečni program, ki niti med brezplačnimi programi ni najboljši. Iskanje boljše alternative zato nikakor ni odveč,« je poudaril Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS.

V čudnih časih živimo. To danes slišimo že celo od optimistov. Razmišljam, ali je to resnično posledica težkih časov ali pa gre za zgodovinsko ponavljajoče se ciklično obdobje. Zgodovinsko gledano, je Evropa vedno imela kontinentalni primat. Bila je središče sveta, vsaj tak občutek nam dajejo številna dejstva. Na nekatera dejanja Evrope, kot je koloniziranje Afrike, sicer ne moremo biti ponosni. Obdržati primat pa je vedno svojevrsten izziv.

Danes Evropa izgublja, vsaj skozi prizmo gospodarstva. To moramo priznati. Vsaj po tihem. In ko ti ne gre najboljše, se je treba vprašati, zakaj je tako, najti odgovor in nekaj spremeniti. Drži, v eni kolumni rešiti Evropo in njen gospodarski razvoj je naivno pričakovati. Razmisliti o tem, kaj je trenutno njen največji izziv, pa je verjetno možno.

Ali je kakšna razlika med razvojnimi programi sedanje in prejšnje vlade? Ali v odnosu do ljudske volje? V Stranki in Društvu Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije - TRS smo mnenja, da ne!

Tako kot sedanja vladajoča politika nadaljuje z omejevanjem referenduma, z enako vnemo nadaljuje z željo vpisa fiskalnega pravila v Ustavo RS. In to z istimi grožnjami, kot prejšnja: Kakšno sporočilo finančnim trgom bomo dali?! In enako kot prejšnji, tudi te ni mar za ostala področja življenja: dela, znanja, kulture, socialne varnosti,… Hlapčevsko se priklanja tistim finančnim trgom, ki so z brezmejnim pohlepom Slovenijo in ves svet spravili v skoraj brezizhodni položaj, v katerem smo še danes.

Zveza potrošnikov Slovenije je včeraj na ministrstvi za infrastrukturo in prostor ter kmetijstvo in okolje in na slovenske poslance v Evropskem parlamentu naslovila pobudo, da aktivno pristopijo k uveljavitvi sprememb pri merjenju porabe goriva in si prizadevajo za zmanjšanje povprečnih izpustov ogljikovega dioksida pri novih avtomobilih na 70 g/km do leta 2025.

S tem bomo skupaj poskrbeli za ustrezno zaščito potrošnikov, pa tudi njihovo informirano izbiro ob nakupu avtomobila. Evropski odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane bo na zasedanju 24. in 25. aprila 2013 predvidoma glasoval o ciljnih izpustih, ki jih bodo morali osebni avtomobili dosegati v prihodnjih letih, pa tudi o morebitnih spremembah testnega cikla porabe goriva pri osebnih avtomobilih. Obe temi sta medsebojno povezani, saj nerealno merjenje porabe goriva (in izpustov) lahko privede do zavajanja glede doseganja ciljev, navsezadnje pa tudi do zavajanja potrošnikov.

Naj vas ne zavede premišljeno trženje – energijske pijače niso ustrezna izbira za otroke in najstnike
Hiter tempo življenja, nezdrav življenjski stil, stres, napor v službi, šoli ipd. marsikomu dajo občutek, da mu primanjkuje energije, da bi uspešno opravljal dnevne aktivnosti. Kot eno od rešitev potrošnikom ponujajo energijske pijače - brezalkoholne pijače, ki vsebujejo tudi snovi, ki naj bi vplivale na centralni živčni sistem in zagotovile »eksplozijo energije«.

Oglasi nagovarjajo predvsem mlade moške in mladino, mnogi pa se ob tem upravičeno sprašujejo, kako varno je uživanje teh pijač. Na ZPS so pod drobnogled vzeli sestavine, označbe in ceno 26 energijskih pijač. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) pa svetujejo, da naj otroci in mladostniki ne uživajo energijskih pijač.

Digitalna pismenost bo Evropi omogočila, da bo ostala konkurenčna in bo ljudem lahko ponudila dobre priložnosti za službe, pravi podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes, pristojna za digitalno agendo.

EUekspres: Namen digitalne agende za Evropo je pomagati državljanom EU in podjetjem čim bolje izkoristiti nove tehnologije. Ali lahko navedete nekaj primerov, kaj lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti?

Neelie Kroes: Jasno je, da so nove tehnologije izjemna orodja za vsakogar: to so tehnologije, za katere obstaja veliko povpraševanje in so za vsakogar zelo zanimive. Želim si, da bi vsakemu državljanu pomagali, da bo te priložnosti lahko čim bolje izkoristil. Cene za pogovore po mobilnem telefonu v času gostovanja v tujih omrežjih smo že znižali, poleg tega pa smo tudi omejili stroške za prenos podatkov pri potovanju v druge članice EU. Potrošnikom smo omogočili večjo izbiro in konkurenčne ponudbe. Vse to zato, ker mora biti po mojem mnenju mobilni telefon res mobilen in njegovo uporabo ne sme omejevati strah pred nezaslišano visokimi računi.

Večina sredstev iz proračuna EU gre za evropsko birokracijo, evropskih uradnikov je preveč, čas bi že bil, da bi zaradi krize Unija začela varčevati tudi pri administraciji, slišimo vselej, ko se v Bruslju pogajajo o novem proračunu EU. A tovrstni očitki ne držijo, saj se 94 odstotkov sredstev iz proračuna EU vrne v države članice in jih prejmejo različni upravičenci v članicah (državljani, regije, mesta, kmetje in podjetja).

Ta sredstva se porabijo za izboljšanje vsakdanjega življenja ljudi – študenti lahko na primer dobijo sredstva za študij v tujini, mala podjetja pomoč za lažji dostop do večjih trgov in do inštrumentov financiranja, raziskovalci lahko sodelujejo v evropskih programih, ki financirajo njihove raziskave ter jim s sodelovanjem z evropskimi znanstveniki odpirajo nove možnosti za razvoj idej, za iskalce zaposlitve pa so v proračunu EU na voljo sredstva za financiranje usposabljanj, ki jim olajšajo iskanje službe in pridobivanje novih znanj. Sredstva se porabijo tudi za omogočanje razvoja manj razvitim regijam EU in za izgradnjo pomembne infrastrukture.

Davčna politika v Evropski uniji je v pristojnosti vsake države članice, vse odločitve o davčnih zadevah na Evropski ravni morajo biti tako sprejete s soglasjem vseh držav članic. Kljub temu pa Evropska komisija, ki bedi nad delovanjem enotnega trga, lahko posreduje v omejenih primerih, kadar imajo nacionalni davčni sistemi čezmejne učinke, ki vplivajo na prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala ter s tem na konkurenčnost na enotnem trgu.

Evropska komisija si zato v okviru omejenih pristojnosti primarno prizadeva z različnimi pobudami in ukrepi odstranjevati davčne ovire, ki izhajajo iz različnih davčnih sistemov posameznih članic, ter olajšati delovanje podjetij na enotnem trgu. Prvenstveno si prizadeva za odpravo davčnih ovir pri vseh oblikah čezmejnih gospodarskih dejavnosti, kot so denimo dvojno obdavčevanje, težave pri uveljavljanju vračila davka in težave pri pridobivanju informacij o davčnih predpisih v drugih članicah. Prav tako Komisija bedi nad škodljivo davčno konkurenco, saj so davčne olajšave ugodnost, s katero lahko neka država nepošteno zvabi k sebi podjetja iz konkurenčnih držav.

Šest večjih evropskih držav je sprožilo skupno akcijo proti ameriškemu spletnemu velikanu Google, ki naj bi kršil evropska pravila o varovanju zasebnosti.

Google je lani kljub glasnim kritikam uvedel nova pravila zasebnosti, s katerimi lahko podrobneje spremlja dejavnosti uporabnikov in posamezniku prilagaja oglaševanje. Nova pravila med drugim veljajo za storitve Gmail in YouTube ter operacijski sistem Android.

Zveza potrošnikov Slovenije opozarja na vse pogostejše poskuse prevare pri sklepanju naročnin na mobilne pakete, pri katerih svojo mobilno številko prenesete k drugemu operaterju brez, da bi za to vedeli.

Prevaranti naj bi vas najprej skušali kontaktirati po telefonu, ob dostavi 'informativnega gradiva' pa od vas zahtevali podpis kot potrdilo o prejemu. S slednjim podpišete nekaj povsem drugega, kot ste želeli, vaša telefonska naročnina pa je sklenjena. Na ZPS so zapisali:

Nataša Goršek Mencin je vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji z bogatim znanjem s področja medijev in evropskih politik ter z izkušnjami iz vseh treh glavnih evropskih institucij.

Sama sodim v prvi del prebivalcev tega planeta, ki trdno verjamejo, da smo za svojo blaginjo odgovorni sami. Treba je le biti pogumen, imeti vizijo in sprejemati odločitve – ter jih nato tudi uresničevati. Čeprav smo lahko tarča kritike. Kritika je dobra, ker nas sili k vnovičnemu razmisleku o naši viziji, jo tako spreminja in bogati.

Z razmahom finančne in gospodarske krize v Evropi se je Unija morala soočiti z dejstvom, da je treba iskati nove in drugačne poti, če naj Evropska unija še prinaša dodano vrednost svojim državljanom. Kot je dejal predsednik Evropske komisije José Manuel Durao Barroso v govoru o stanju v Uniji 2012: »Evropa potrebuje novo usmeritev. Ta pa ne more temeljiti na starih idejah. Evropa potrebuje drugačno razmišljanje.«

Ali besede Jezusa, Kristusa, ki jih je izrekel bogatemu mladeniču: »Če želiš priti v večno življenje, prodaj vse, kar imaš, to razdeli siromakom, nato pridi in mi sledi?« - služijo svetovnim medijem kot prazni senzacionalizem, ali pa gre za doslednost nauka Jezusa, Kristusa!? Te besede velikih obljub siromašnim in svetu bodo papežu Frančišku sledile v sedanjosti in prihodnosti, toda v primeru, da jih ne bo izpolnil, bodo sodnik zaradi izdaje Jezusa, Kristusa.

Če lahko verjamemo medijem, želi papež Frančišek siromašno Rimskokatoliško cerkev; in kot potrdilo, da misli resno, si je nadel ime Frančišek, ki bo jamčilo, da bo svoj namen izpolnil. Ime Frančišek je v nekem smislu njegov papeški program.

Ženske se svoje pomembne vloge v inovatorstvu ne zavedamo dovolj. Te moči spreminjanja življenja skozi odkritja, izume in inovacije sploh ne uporabimo tako, kot jo znajo uporabiti naši moški kolegi.

Da bi razumeli pomembnost vloge ženske kot inovatorke, moramo najprej vedeti, kaj inovacija sploh je. Inovacija je izum, ki zaživi v praksi in je priznanje inovatorju, da je izumil ali odkril nekaj uporabnega. Inovacija tako postane gibalo, ki spreminja kakovost človekovega življenja, hkrati pa spreminja tudi naše vloge in pomem v družbi. Vsaka inovacija prinaša spremembe, zato tudi inovatorke s svojo inovacijo neposredno in posredno vplivamo na spremembe.

Počasi le prihaja dan, ko bomo dočakali začetek obratovanja slovenske platforme za nakup in izposojo elektronskih knjig slovenskih založnikov in v slovenskem jeziku. Distribucijski portal Biblos, ki bo ponujal storitve e-knjigarne in e-knjižnice, je včeraj začel s testnim omogočanjem elektronske izposoje knjig Biblos-lib v desetih splošnih knjižnicah po državi.

Člani Mestne knjižnice Ljubljana, Mariborske knjižnice, Mestne knjižnice Kranj, Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič, Knjižnice A.T. Linharta Radovljica, Občinske knjižnice Jesenice, Knjižnice Domžale, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper in Goriške knjižnice Franceta Bevka za izposojo e-knjig prek Biblos-lib potrebujejo zgolj veljavno članstvo in geslo za dostop do Moje knjižnice, ki ga pridobijo v matični knjižnici.

Šestnajst let sem preživel v Rimu. Bil sem dopisnik enega največjih, najbolj resnih in najvplivnejših častnikov.

Edinega, ki je imel že desetletja dolgo stalna dopisništva na tujem in je Slovencem pomagal širiti obzorja že v časih, ko so bile meje še trdne in visoke, poznali pa smo se tudi veliko manj kot zdaj.

Tudi po odhodu v pokoj sem še delal kot dopisnik, postajal sem že skoraj Rimljan. Priseljeni Rimljan, seveda, ne čisto pravi, kajti takih je sila malo. Pravi Rimljan, »Romano de Roma«,  ima korenine, ki segajo stoletja globoko. Rimsko narečje govori, da ga komaj kdo razume, ki je v mesto prišel šele zadnja desetletja. Celo tisti, katerih družine so tam dve ali tri generacije, ne razumejo in ne doumejo pravih Rimljanov. Rimljan, ki je tam od zmeraj, vse razume in nikomur nič ne verjame, nikomur se ne pusti pretentati, ne frakom z leve, ne talarjem z desne strani Tibere.

Potrošniki na cesti preživljamo vse več časa, hkrati pa vemo, da nesreča nikoli ne počiva. Pred visokimi stroški popravil se lahko zaščitimo z ustreznim avtomobilskim zavarovanjem, a le, če poskrbimo za njegov ustrezen obseg in vsebino.

Marsikateri potrošnik se ne določi le za »obvezno« zavarovanje, ampak se želi morebitnim stroškom popravila avtomobila, npr. ob poškodbah na parkirišču ali ob naletu divjadi izogniti z zavarovanjem posameznih kasko kombinacij. Pri ZPS smo tokrat preverili, na kakšne težave lahko potrošnik naleti pri delnih kasko kombinacijah za parkirišče in divjad.

Evropska komisija je podjetju Microsoft naložila 561 milijonov evrov kazni. Podjetje je namreč kršilo zavezo iz leta 2009, ko je zagotovilo, da bo uporabnikom operacijskega sistema Windows v EU omogočilo prosto izbiro spletnega brskalnika.

Microsoftu, ki je leta 2009 z operacijskim sistemom Windows dosegal kar 90-odstotni tržni delež,njihov Internet Explorer pa 55-odstotnega, je namreč Evropska komisija leta 2009 naložila zavezo, da mora zasnovati posebno okno, v katerem bodo v petletnem obdobju, to je do leta 2014, uporabniki izbirali med različnimi brskalniki, kot so Mozilla Firefox, Google Chrome in drugi.