375 evropskih organizacij, med njimi tudi Umanotera, poziva evropske odločevalce, naj preprečijo vpliv TTIP-a na demokratične postopke odločanja, javne storitve, varovanje javnega zdravja, okolja, hrane in delavskih pravic

V obdobju, ko Evropski parlament snuje svoje stališče o spornem sporazumu TTIP (Čezatlanstki trgovinski in naložbeni sporazum), je 375 civilnodružbenih organizacij po Evropi v odprtem pismu pozvalo evropske odločevalce, naj zaščitijo državljane, delavce in okolje pred grožnjami, ki jih sporazum prinaša. Med njimi je tudi Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Kot je pred kratkim Evropska komisija zapisala v strategiji za Energetsko unijo, tudi v Focusu pravimo ''Energetska učinkovitost na prvem mestu!'' To na praktičnem področju ponazarjamo s projektom REACH

6. marec je bil svetovni dan varčevanja z energijo in ob tej priložnosti so v društvu Focus pozornost ponovno usmeriti na aktivnosti za zmanjšanje rabe energije, tudi v gospodinjstvih. V društvu izvajamo evropski projekt REACH, v okviru katerega izvajamo brezplačne energetske preglede v gospodinjstvih. Osnovni namen projekta je zmanjšanje rabe energije v energetsko revnih gospodinjstvih, kar nam zaenkrat tudi dobro uspeva.

Piše:Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Rešitev: industrijska konoplja skupaj z glivami
Celjska kotlina je močno onesnažena s cinkom in kadmijem zaradi Cinkarne Celje, talilnice cinkove rude, ki je obratovala od sredine devetnajstega stoletja; v zrak je spustila kakih tisoč sedemsto ton cinka in devet ton kadmija. Sledove težkih kovin je mogoče najti naokrog po Celjski kotlini od sedem do dvajset kilometrov okoli cinkarne.

Odvisno od vetrov. Kovine so v zemlji in seveda tudi v rastlinah. Te jedo ljudje in živali. Tudi v gobah iz okoliških gozdov so težke kovine in zato niso primerne za hrano. Z gobami, odvisno od vrste in rastišča, hitro dosežemo maksimalno letno dozo vnosa težkih kovin, predvsem zelo nevarnega kadmija, opozarja naš sogovornik Janez Gorenšek*:

Večina prebivalcev Počka, Bač ter prebivalcev občin na katerem leži osrednje vojaško vadbišče slovenske vojske se že dolgo ne strinjajo, da se na tem območju izvajojo vojaške aktivnosti. V lanskem letu je Vlada RS sprejela uredbo o DPN OSVAD Postojna, ki pa je bila sprejeta v nasprotju z mnenjem Ministrstva za Kmetijstvo in okolje in brez celovite presoje vplivov na okolje. Zaradi tega je Alpe Adria Green (AAG), mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, ki deluje v javnem interesu v zakonitem roku poslalo 06.03.2015 na Ustavno Sodišče

POBUDO ZA USTAVNO PRESOJO
Uredbe o DPN OSVAD Postojna (Uradni list RS št. 17/2014 z dne 07.03.2014).

V AAG smo se odločili, da vložimo pobudo uredbe tudi zaradi neskladnosti z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije in ZUPUDPP, neskladnosti z Uredbo o prostorskem redu Slovenije, neskladnosti in razširitvi območja DPN OSVAD Postojna, protiustavnosti ogrožanja virov oskrbe s pitno vodo, neustreznosti ukrepov varovanja voda in tal, negativnih mnenj Agencije RS za okolje ter presoje nasprotujočih javnih interesov.

Plinski terminal v Trstu: Renzijeva vlada skriva, da ga je že sprejela Trst, 26 februarja 2015

Politiki Italijanske Renzijeve vlade – tako tisti na lokalni kot tisti na državni ravni – skrivajo dejstvo, da je pred kratkim komisija za presojo vplivov na okolje italijanskega ministrstva sprejela postavitev plinskega terminala podjetja Gas Natural Italija v tržaškem pristanišču. S tem, da je to storila, se je vlada izognila napovedanemu procesu, ki ga je vložila družba na TAR – Deželno administrativno sodišče. Obravnava naj bi potekala 11. marca 2015.

Sedaj država Italija ne ve , kako naj opraviči svoje dejanje prebivalcem na tržaškem območju. V Mednarodni organizaciji Alpe Adria Green  in okoljevarstveni organizacija AAG - Greenaction Intrenational iz Trsta menimo, da so to neformalne novice, ki so prišle iz Rima. AAG je 22.januarja 2013 predložil Evropski komisiji za peticije dokument, ki se nanaša na odgovarjajoče okoljevarstvene, ekonomske, varstvene (posebno za teroristične napade) in legalne razloge zaradi katerih nasprotujemo  projektu.

Do referenduma zakona ne bodo izvajali
Ko se je že zdelo, da bo Kalifornija orala ledino, so podporniki plastičnih vrečk dosegli zmago in bodo volivci v Kaliforniji novembra 2016 odločali o odpravi zakonske prepovedi plastičnih nakupovalnih vrečk.

Kalifornija je lani sprejela zakon o popolni prepovedi plastičnih vrečk, s katerimi kupci iz trgovin domov odnašajo špecerijo in druge artikle. Zakon bi se moral sicer začeti izvajati šele julija letos, a je že prišlo do spremembe. Ameriško združenje za nakupovalne vrečke je namreč zbralo 550.000 podpisov za uvrstitev pobude o odpravi prepovedi plastičnih vrečk na referendum, zato zakon do referenduma sploh ne bo začel veljati.

Konferenca Let’s do it! vsako leto združi prostovoljce z vsega sveta, ki so del globalnega gibanja Let’s do it! - world cleanup. Tokratno konferenco so organizirali med 18. in 21. februarjem 2015 v Rigi (Latvija) in je nosila naslov “Human being and the health of planet - impact, feedback, action.” Udeležili so se je tudi Ekologi brez meja, ki so v sklopu gibanja v letih 2010 in 2012 izvedli dva največja slovenska prostovoljska okoljska projekta - Očistimo Slovenijo, s katerima Slovenija še vedno velja za najbolj uspešno državo.

Očistimo Slovenijo 2012 je namreč še vedno na prvem mestu po deležu udeležbe med vsemi 112 državami, kjer so izvedli podobne čistilne akcije. V enem dnevu se je v Sloveniji 24. marca 2012 zbralo 289.000 prostovoljcev, kar predstavlja 14 % prebivalcev Slovenije. Slovenci in Slovenke so se dvakrat združili s skupnim ciljem: očistiti divja odlagališča in širiti zavest o pomenu varovanja našega okolja.

Piše: Damir Žniderič novih Misterijih www.misteriji.si

Prikrivanje škodljivosti azbesta s strani proizvajalcev
Spričo nezadržnega tehnološkega napredka prihajajo vsako leto na tržišče novi materiali z boljšimi mehanskimi in termičnimi lastnostmi ter odpornostjo na kemikalije in vremenske razmere, ki naj bi nadomestili do sedaj uporabljane. Mnogi od njih pa so na koncu kljub nespornim prednostim v uporabi le v omejenem obsegu, predvsem zaradi cene in morebitne škodljivosti za okolje in ljudi.

Glede slednjega je današnja zakonodaja, vsaj na Zahodu, precej stroga, zlasti zaradi ozaveščenosti javnosti, kateri so bile včasih po zaslugi vplivnih korporacij nekatere stvari zamolčane. Med množico tovrstnih primerov le malokateri tako izstopa kot primer azbesta.

E-mobilnost postavlja dodaten mejnik
Elektromobilnost je naredila velik skok naprej. Cilj evropskega projekta “Central European Green Corridors (CEGC)“ do konca leta 2015 je vzpostavitev goste mreže hitrih polnilnih postaj v Avstriji, na Slovaškem in v Sloveniji s povezavami do Muenchna v Nemčiji in Zagreba na Hrvaškem.

Več kot 10 močnih partnerjev, med njimi vodilni proizvajalci avtomobilov ((BMW, Nissan, Renault in VW), OMV, kot partner lokacij, slovaški dobavitelj električne energije ZSE in Vlada Republike Slovenije ter SODO bodo s postavitvijo mreže hitrih polnilnic pripomogli k bolj udobni dnevni uporabi vozil na električni pogon. S podporo šestih resornih ministrstev v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Sloveniji, na Slovaškem in Hrvaškem, je bil s strani Evropske Komisije odobren projekt financiranja na osnovi javnega razpisa Trans-European Transport Network (TEN-T).

Ekologi brez meja v sklopu projekta Volk sit, koza cela nadaljujemo z delom na področju preprečevanja zavržene hrane. V drugem delu projekta se bomo tako posvetili zmanjševanju količin odpadne hrane v šolah in vrtcih. Velik poudarek pa bomo namenili tudi združevanju vseh deležnikov ‘od vil do vilic’ z Nacionalno platformo za Slovenijo brez zavržene hrane.

V preteklih mesecih smo Ekologi brez meja v sodelovanju projektnim partnerjem eTRI opravili pilotne preglede na slovenskih šolah in vrtcih z uporabo anketnih vprašalnikov in pilotnih pregledov. Na vprašalnike je odgovorilo 30 ustanov, v pilotni pregled pa je privolilo 17 šol in vrtcev.

V ponedeljek, 16.02.1015 so se v stari strugi reke Drave v ˝Krajinskem parku Drava˝ izvajala nedovoljene posege v strugi reke Drave, verjetno se bodo v teh dneh še nadaljevala!!!

Lokacija je označena na spodaj dodanem zemljevidu!
Prav tako slika posega.

Spreminjajo tok reke, motijo in vznemirjajo prosto živeče živali. Ker so predrli zaliv, ki je z bogatim podrastjem nudil zavetje kolonijam majhnih ribic, postranic ipd. in iz njega napravili kanal, so posledično znižali nivo rečne gladine in v sedaj zaprti brzici, skriti pod vejami ribjemu življu odvzeli pomembno zatočišče pred kormorani.

Potem, ko so se septembra 2014 mreži Zero Waste pridružile prve slovenske občine – med njimi tudi Ljubljana, kot prva evropska prestolnica – se je zelo povečalo zanimanje občin in izvajalcev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki za ta koncept. Zato smo Ekologi brez meja, kot nacionalna Zero Waste organizacija, pripravili enoten postopek pridruževanja mreži. Podrobno predstavitev postopka in cenik najdete na spletni strani našega programa Zero Waste Slovenija.

Postopek se prične z uvodno delavnico, na kateri nacionalna Zero Waste organizacija predstavnikom občine in komunalne službe predstavi načela koncepta, aktualno dogajanje na evropski ravni, dobre prakse in seveda tudi sam postopek. Ko se občina odloči postopek nadaljevati, nacionalni organizaciji pošlje prijavo in prične pripravljati vsebino Zero Waste zaveze. Del vsebine je posnetek stanja, ki občini in izvajalcu javne komunalne službe poda objektivno sliko na področju ravnanja z odpadki na njenem območju. Na osnovi posnetka stanja si zatem zastavi merljive cilje in ukrepe za naslednjih 10 – 15 let.

Pozivamo vas, da  ukrepate v primeru odlaganja odpadkov v peskokopu Črna. Kot vas obveščamo že od poletja 2014 dalje, v peskokop od leta 2012 Calcit d.o.o. dovaža odpadni material.

Večkrat so v peskokop Črna dovažali tudi mulj od pranja železniških vagonov, ki naj bi ga po naši prijavi in posredovanju inšpektorja za okolje odstranili, za kar naj bi bil izdan evidenčni list in odpadki odpeljani na deponijo Kovor. Glede na javno objavljene izjave direktorja Komunale Tržič, gospoda Sebastjana Zupanca v Delu 3.1.2015,  ti odpadki niso bili odloženi na deponiji Kovor.

EKO podeželje premika meje: slovenski ekološki med prvi na svetu, nagrada za najbolj inovativnega mladega kmeta in prva EKO mobilna aplikacija v Sloveniji

Dve slovenski ekološki kmetiji, ki sta članici zadruge EKO podeželje, sta prejeli prestižni nagradi: ekološki čebelar Ivan Bračko je zmagal na svetovnem ocenjevanju ekološkega medu BIOLMIEL v Italiji 2014, Boris Uranjek z Izletniške-ekološke kmetije Uranjek »Pri Baronu« pa je prejel nagrado Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za inovativnost v kmetijstvu - najbolj inovativni mladi kmet. Poleg tega EKO podeželje z.o.o. uvaja na trg prvo EKO mobilno aplikacijo, ki na enem mestu združuje ekološke kmetije v Sloveniji.

Osnovno šolo Dobrova pri Polhovem Gradcu je obiskala KARAVANA VARNE KEMIJE, in se je ustavila tudi v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu. Gre za projekt, ki ga društvo Planet Zemlja izvaja že od leta 2010, ko smo obeležili mednarodno leto kemije. Projekt od leta 2013 podpira podjetje MAKOM, proizvajalec mikrobioloških čistil iz Velenja.

Z namenom osveščanja o poteh do boljše kvalitete bivanja ter zdravja so učenci 8. razredov OŠ Dobrova danes lahko slišali, da povprečna družina na leto porabi polno kopalno kad čistil. »Kemikalije najdemo povsod, tudi ko čistimo naš dom. Tam običajno eno vrsto umazanije, zamenjamo z drugo. Sicer pa je največ strupenih kemikalij hkrati v osvežilcih prostorov. Tam najdemo: benzen, formaldehid, stiren, toluen, klorbenzen, ftalati, umetne dišave…« pravi predavateljica, univ.dipl.inž. živilske tehnologije, Tatjana Kruder.

Po svetovnih oceanih naj bi plavalo 5.250 milijard plastičnih delov, ki skupaj tehtajo 268.940 ton. Ti odpadki letno ustvarijo za 13 milijard dolarjev škode pomorskim ekosistemom, ribičem in turizmu. Pri organizaciji Worldwatch Institute so opozorili na to, da svet iz leta v leto proizvede več plastike, njena proizvodnja se povečuje že več kot 50 let. Leta 2013 je bilo tako proizvedenih okoli 299 milijonov ton plastike, kar na letni ravni pomeni štiriodstotno rast.

Eden izmed razlogov za povečevanje proizvodnje plastike je ta, da plastika vse bolj nadomešča druge materiale, kot sta steklo in kovina. Danes povprečna oseba v zahodnih državah porabi okoli 100 kilogramov plastike letno, največ v obliki embalaže. V Aziji je poraba medtem pri 20 kilogramih na osebo, a se v prihodnjih letih tam pričakuje hitra rast.

Projekt varstva in spremljanja varstvenega statusa populacije volka v Slovenije (SloWolf) je bil izbran v skupino najboljših projektov programa EU LIFE. SloWolf se je tako znašel med projekti, ki jih članice EU-ja skupaj z Evropsko komisijo vsako leto izberejo med tistimi projekti, ki so bili zaključeni in ovrednoteni v predhodnem letu.

Podelitev nagrad bo 4. junija v Bruslju v okviru prireditve Zeleni teden.

Približno 40 volkov je tvorilo okoli deset tropov
Projekt so med letoma 2010 in 2013 izvajali na Univerzi v Ljubljani skupaj z Zavodom za gozdove in Društvom Dinaricum kot partnerjema. Cilj je bil dolgoročno ohranjanje populacije volkov, njihovega glavnega plena in življenjskih prostorov v Sloveniji ter izboljšanje njihovega sobivanja z ljudmi.

17 predstavnikov nevladnih organizacij, sindikatov in strank pozvalo ministra Židana in Počivalška, naj Slovenija ne podpre trgovinskih sporazumov s spornim mehanizmom

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je skupaj s sindikati, nevladnimi organizacijami in strankami pozvala k izključitvi mehanizma ISDS iz pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih, kot sta TTIP in CETA. Poziv, namenjen ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu – vodji Odbora Vlade RS za gospodarstvo ter ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku so podpisniki poslali v času, ko se vlada pripravlja na sprejem stališča o spornem mehanizmu ISDS.

Tehnologija obnovljivih virov energije je bistvenega pomena za trajnostno energijo, saj navadno prispeva svetu energijske varnosti s tem, da zmanjšuje odvisnost od fosilnih virov energije ter zagotavlja možnosti za zmanjšanje toplogrednih plinov. Viri trajnostne energije najpogosteje vključujejo vse vrste obnovljivih virov energije kot so: sončna energija, vetrna energija (eolska energija), energija valovanja, geotermalna energija, energija biomase. (vir: wikipedia)

Hidroelektrarne in vetrne elektrarne so precej učinkovite vendar se ne morejo primerjati z energijo, ki jo lahko pridobivamo iz oceanov. Voda je 750 krat gostejša od zraka, zato so vetrnice v vodi bistveno bolj učinkovite. Poleg tega na gibanje oceanov vpliva plimovanje, ki je bolj predvidljivo od vetra. Izpostavimo dva različna pristopa, ki sta se v praksi izkazala kot uspešna.

ZELENO PERO – edino šolsko državno tekmovanje v pripravi novinarskega prispevka na temo ohranjanja narave in varovanja okolja

Na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, bodo učenci in dijaki, ki so se prijavili na tekmovanje za ZELENO PERO, jutri pisali novinarske prispevke na temo SVETLOBE in z njo povezanimi tehnologijami. Gre za edino tovrstno tekmovanje v Sloveniji, ki ga od lani organizira društvo Planet Zemlja, nanj pa se je prijavilo 15 zavodov oziroma 193 učencev in dijakov.

Jutri bo potekal šolski del tekmovanja, na državnem tekmovanju pa se bodo mladi eko novinarji preizkusili 18. marca. Razglasitev zmagovalcev bo potekala na svetovni dan zemlje, 22.4.2015 na Gospodarskem razstavišču Ljubljana. Prispevki bodo po zaključku tekmovanja objavljeni na straneh elektronskega medija mladih eko novinarjev www.eko-generacija.org.

Alpe Adria Green je 30.01.2015 podala na AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE zahtevo za uvedbo postopka za sanacijo okoljske škode v industrijski coni "LAZE" v Kranju.

Okoljska škoda je bila povzročena na območju “INDUSTRIJSKE CONE LAZE” (v nadaljevanju – CONA) v Kranju s strani družb delujočih na tem področju.

Družbe na tem območju so povzročile preveliko spremembo naravne in bivalne vrednote prebivalcev oziroma jih celo zdravstveno ogrožajo. Zbirna mesta za odpadni material v coni imajo neposredni in daljinski vpliv na okolje ter na njegove sestavine: tekoče vode, rake, ribe in dvoživke. Vpliv na ribe se pokaže že v strugi potoka Žabnica.

Ena največjih naravovarstvenih nevladnih organizacij WWF (World Wide Fund for Nature) je o interventni ureditvi leve brežine Soče, zaradi katerega je bilo uničeno eno pomembnih naravnih drstišč soške postrvi, obvestila Evropsko komisijo. Skupaj z ostalimi nevladnimi organizacijami so Ireni Majcen, ministrici za okolje in prostor, poslali protestno pismo v katerem so opozorili, da gre za nesprejemljiv poseg, ki ne spoštuje evropske in nacionalne zakonodaje in je ogrozil evropsko pomembno vrsto, ki jo varuje Direktiva o habitatih.

Omenjeni ukrep je posledica Akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav, ki ga je v novembru 2014 pod vodstvom ministrice Irene Majcen, pripravila medresorska delovna skupina. Institucije odgovorne za varstvo narave in ribištvo pri pripravi akcijskega načrta niso sodelovale, prav tako se o posameznih ukrepih ni posvetovalo z zainteresiranimi deležniki.

Opuščanje vključevanja javnosti v zakonodajni postopek je v nasprotju s pravnim redom, pretekle slabe izkušnje z upravljanjem z državnimi gozdovi pa kličejo po še obširnejši javni razpravi

Koalicija za gozd je danes na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila odprto pismo z zahtevo po javni obravnavi izhodišč za zakon o gozdovih v lasti Republike Slovenije.