Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Zavrzena-Hrana-Ogromne-Kolicine-Izdelki

Intervju: “To so ogromne količine hrane, ki gredo v mlin in potem za bioplin” petek, 15. maj 2015 @ 22:30 CEST Uporabnik: Sonce Drago (ime je izmišljeno) je več let vozil zbirno vozilo v podjetju, ki zbira odpadno in zavrženo hrano pri trgovinah in v restavracijah. Delo je zapustil, ker ni mogel več gledati ogromnih količin hrane, ki dnevno končajo v pomijah v danes že znamenitih belih ali modrih plastičnih posodah. “Daleč od oči, daleč od pameti”, pravi Drago. Med zavržki so tudi takšni, ki so povsem vredu, recimo izdelki, ki jim bo rok potekel šele naslednji dan. Na podlagi količin si lahko ocenil, ali vodilni sploh spremljajo količine zavržene hrane v svojih restavraciji. “Tam kjer je bil dober gospodar, tudi zavržene hrane ni bilo veliko,” pove Drago. “V trgovinah se ločeno zbirajo zelenjava in mesni izdelki. Med tem ko je zelenjava ponavadi v zelo slabem stanju, je pri mesu povsem drugače. Trgovci namreč imajo zapoved ali predpis, po katerem morajo meso s pretečenim rokom uporabe razpakirati in zmešati z drugim odpadnim mesom. Verjetno zato, da bi nihče ne mogel teh izdelkov uporabiti zase. Če pa si se s katerim mesarjem dobro poznal, so poleg “rinfuze” včasih pustili še kakšen zapakiran kos mesa, ki je bil še povsem uporaben ali tik pred iztekom roka uporabe,” pove Drago. V pogovoru še razkrije, da so predvsem v velikih trgovskih verigah zelo strogi in da so tam zaposleni tudi najbolj prestrašeni ali pozorni na spoštovanje predpisov. “Zato tudi vse konča v odpadkih! Čeprav bi se lahko še veliko rešilo. Menim, da temu ni tako predvsem zaradi notranjih pravil.” Kaj pa kruh in pekovsko pecivo. Po nekaterih podatkih bi se naj zavrglo več kot 10 % kruha in skoraj tretjina pekovskega peciva. “Kruh se zbira posebej in se ali vrne proizvajalcu ali pa odpelje v bioplinarne.” Ker vsebuje kruh poleg ostalih sestavin tudi veliko sladkorja, ga v bioplinarnah radi dodajajo v proces presnavljanja brez dotoka zraka ali tako imenovano anaerobno digestijo. “Velik delež predstavljajo tudi pomije”, pravi Drago, “torej tista odpadna hrana, ki ni več za človeško rabo, bi pa bila še posebej zanimiva kot krma za živali”. Pri tem opozori, da je lahko opazil veliko razliko med vasjo in mestom - razlika gre seveda v korist vasi, kjer imajo otroci možnost prevzemanja načela dobrega gospodarja, ki pravi, da je potrebno porabiti vse za nek koristen namen. “Tudi tehnične okvare hladilnikov ali izdelki s poškodovano embalažo prispevajo velike količine odpadne hrane.” “Tako zbrana zelenjava in meso se nato zmeljejo v posebnem mlinu in se nato zmeša s pomijami, ni pa to nujno tako,” pravi Drago. “Odjemalec npr. bioplinarna odvoz pripravljene mešanice zbiralcu zaračuna,” še doda. Pri mlečnih izdelkih, tortah, ribah, pecivih se prav tako striktno izloča embalaža.” “Zelo dobro bi bilo imeti celovita navodila za ravnanje in ukrepanje za preprečevanje in zmanjševanje količin odpadne hrane,” smo sugerirali med pogovorom. “Prilagojene posameznim virom - trgovinskim mrežam, restavracijam in tako dalje,” je še dodal Drago. “Nekje je treba začeti. Količine so namreč ogromne. Šele ko vidiš, koliko tega je, se zamisliš.” Zapisal: Albin Keuc Vir: http://ebm.si/o/sl/ Komentarji (1) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog