Plan B za Slovenijo in Platforma za ekološko kmetijstvo
Menimo, da v Sloveniji nujno potrebujemo zakonodajo za uvedbo prepovedi pridelave GS rastlin, zato pozdravljamo osnutek Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (v nadaljevanju: osnutek Zakona), ki ga je MKGP v maju 2015 dalo v javno razpravo.

Po našem mnenju bi bilo sicer potrebno temeljito izboljšanje sedanjih izhodišč in postopkov obravnave GSO za rabo v kmetijstvu in hrani na ravni inštitucij EU v celoti, kar pa se žal kljub številnim in dolgoletnim pozivom še ni zgodilo. V teh razmerah je za države članice EU, ki želijo urediti to vprašanje, sprejetje zakona o prepovedi pridelave GS rastlin na osnovi relevantne nove oziroma spremenjene zakonodaje EU (marec/april 2015) še najboljša možnost. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo vrsta držav v kratkem to tudi storila, saj jih devet že sedaj prepoveduje gojenje edine za ta namen odobrene koruze MON810, tudi npr. sosednje Italija (ki je zakon v resnici pravkar sprejela), Avstrija in Madžarska.

Utemeljeni in številni razlogi za prepoved pridelovanja GS rastlin (in uporabe GSO v kmetijstvu in hrani nasploh), ki smo jih večkrat identificirali od začetkov razprave o  tej temi v Sloveniji, se v zadnjih letih niso spremenili; nasprotno, okrepili so se, potreba po ustreznih ukrepih pa se je še povečala.

Zato nas preseneča, da je skupina znanstvenikov pozvala MKGP k umiku zakona in pri tem povsem zanemarila utemeljene okoljske, zdravstvene, socioekonomske in kmetijsko-tehnološke ter tržne negativne vidike uvajanja pridelave GS rastlin v Sloveniji, kar po našem mnenju dobro priča o nevarnostih enostranskega pogleda na uporabo genske tehnologije.

Sprejem zakona narekuje tudi Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 –  »Zagotovimo.si hrano za jutri«, ki jo je sprejel Državni zbor RS dne 29.3.2011, kjer je med »operativnimi cilji« za »krepitev zagotavljanja javnih dobrin kmetijstva na področju varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine« med drugim navedena tudi: »- prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin« (Ur. l. RS 25, 4.4.2011).

Zato v celoti podpiramo čim prejšnjo pripravo in sprejetje zakona, v nadaljevanju pa podajamo svoje predloge glede vsebine.

Vsebinski predlogi glede Zakona o omejevanju ali prepovedi…

Osnutek Zakona temelji na novi oziroma spremenjeni zakonodaji EU (marec/april 2015), zato se Slovenija v tem primeru še ne more opreti na zakonodajne primere oziroma pravne prakse v drugih državah članicah. Zato je še toliko pomembnejši razmislek o ustreznih zakonodajnih rešitvah, da bi se čim bolj izognili težavam pri izvajanju zakona.

V nadaljevanju podajamo komentarje in predloge za izboljšanje osnutka, v smislu večje učinkovitosti, zmanjšanja administrativnih obremenitev za pristojna ministrstva oziroma vlado, večje preglednosti in dolgoročnejših rešitev.

1. V osnutku zakona manjka člen, v katerem bi bili navedeni razlogi, zakaj Slovenija ta zakon sprejema: zakaj namerava z zakonodajo omogočiti prepoved pridelave GS rastlin, ki so oziroma bodo v EU pridobile dovoljenje za pridelavo. Nujno je potrebno, da Slovenija (kot suverena država, ki evropsko zakonodajo v nacionalno prenaša v skladu s svojimi potrebami) navede konkretne razloge za takšen zakon.

Osnutek zakona zdaj razloge navaja v 4. členu (ukrepi za omejevanje ali prepoved pridelave GS rastlin). Razlogi so v osnovi ustrezni, vendar pa jih je potrebno umestiti na začetek zakona v 1. člen in tega ustrezno nasloviti; dopolniti z morebitnimi nadaljnjimi razlogi, ter predstaviti bolj poglobljeno, s sklicem na ustrezne strateško-razvojne dokumente Republike Slovenije (RS).[1]

1. Osnutek zakona predvideva dve možnosti za zagotovitev prepovedi pridelave GS rastlin v RS:
2. prva je zahteva RS za geografsko izključitev iz dovoljenja za dajanje GS rastlin na trg, ki jo RS prek Evropske komisije pošlje vlagatelju dovoljenja (t.i. 1. opcija);
3. druga pa je, da RS sprejme predpis za prepoved GS rastlin v postopku odobritve (če zahteva iz prejšnje alineje zavrnjena) ali že odobrene GS rastline (t.i. 2. opcija).

Ocenjujemo, da je mnogo bolj ustrezno, da se Slovenija (oziroma države članice nasploh) osredotoči na 2. opcijo. Razlogov za to je več:

1. 2. opcija omogoča bolj strateški pristop oziroma uveljavljanje splošne politike za prepoved gojenja GS rastlin v RS, kar menimo, da je v skladu s strateško-razvojnimi usmeritvami države, medtem ko 1. opcija predpostavlja, da se država o prepovedi odloča od primera do primera.
2. 1. opcija se morda na prvi pogled zdi preprostejša, vendar v praksi ni nujno tako. Država mora v tem primeru podati zahtevo za vsako posamezno GS rastlino in za različne vlagatelje (podjetja); trenutno na odobritev za pridelavo v EU čaka že osem vlog, lahko pa pričakujemo, da jih bo kmalu še precej več.
3. Slovenija z osnutkom zakona ureja zanjo pomembno področje, zato je zelo pomembno, da pri tem ohranja kar največjo možno suverenost odločanja, kar pa ji omogoča 2. možnost, ne pa 1. možnost. Pri slednji namreč odločitev (vsaj začasno) prepušča vlagateljem (podjetjem), ki se odločajo izključno na osnovi svojih poslovnih ciljev oziroma koristi, ti pa so lahko v nasprotju z interesi Slovenije. S postopkom po 1. možnosti pa Slovenija odpira tudi vrata za potencialne pritiske s strani vlagateljev, ki bi v zameno za ugoditev zahtevi za izvzem RS iz svoje zahteve od RS oziroma državnih uradnikov lahko zahtevali kake druge koristi (npr. popuščanje RS pri drugih GSO, pri pesticidih, ipd.).

Z odločitvijo za 2. možnost torej Slovenija uredi pridelavo GS rastlin v skladu s svojimi lastnimi interesi, ne da bi iskala ali pridobila soglasje vlagatelja.

1. 2. opcija omogoča RS, da zainteresiranim deležnikom jasno sporoči svoje stališče glede pridelave GSO. To slednjim omogoča razvijanje srednje- in dolgoročnih poslovnih strategij ter s tem doseganje večje konkurenčnosti na domačem in tujih trgih. Zainteresiranih deležnikov z različnimi interesi je veliko – konvencionalni in ekološki kmetje oziroma pridelovalci, živilsko predelovalna industrija, semenarska podjetja, turistični in gostinski sektor, znanstveno-raziskovalne ter naravo- in okoljevarstvene ustanove in organizacije, idr.
2. V točki (2) 4. člena osnutka zakona je govor o geografskem področju uporabe GS rastlin. Zaradi specifičnosti razmer v Sloveniji, ki so bile do določene mere upoštevane  tudi pri pripravi Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami - ZSGSROKR (Uradni list RS, št. 41/2009), je edino smiselno zahtevati, da se iz geografskega področja uporabe GS rastlin(e) vedno izključi celotno ozemlje RS, in ne del ozemlja; zato predlagamo, da se »del ozemlja« smiselno črta. Žal tudi pri Zakonu o soobstoju… niso bili zapisani razlogi za sprejem (takšnega) zakona, kar dodatno ilustrira pomen takšne argumentacije v primeru osnutka zakona.
3. Predlagamo, da Slovenija prepove pridelavo skupin GS rastlin na osnovi definicije lastnosti, na primer: toleranca na herbicide; proizvajanje pesticidov (npr. rastline bt), in ne individualnih GS rastlin. To omogoča izvajanje usklajenih politik glede (ne)pridelovanja GS rastlin, smiselno pa je tudi z vidika možnih učinkov na okolje in zdravje, ki je v primeru enakih lastnosti verjetno podobno, če ne enako.
4. Osnutek zakona predvideva ustanovitev Komisije za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave GS rastlin.
5. Po eni strani naj bi se komisija ukvarjala s pomembnimi vsebinami, po drugi pa ni jasno, kdaj oziroma v kakšnih primerih bi jo ministrstvo dejansko vključevalo (njeno mnenje ni nujno).
6.  Glede na vsebine, ki naj bi jih komisija obravnavala, je vanjo nujno vključiti tudi predstavnika nevladnih organizacij s področja varovanja okolja in predstavnika nevladnih organizacij s področja urejanja prostora.
7. Na osnovi zgornjih utemeljitev predlagamo, da se osnutek zakona, poleg upoštevanja naših predlogov, še zlasti preoblikuje tako, da čvrsto utemelji uporabo 2. opcije, predvsem z vidika utemeljenih razlogov za prepoved gojenja GS rastlin v RS:
8. okoljskih in zdravstvenih razlogov – tistih, ki niso bili ocenjeni na ravni EU;
9. prostorskega načrtovanja,
10. preprečevanja onesnaženja pridelkov z GSO,
11. socioekonomskih razlogov,
12. ciljev nacionalne kmetijske politike,
13. javnih politik,