Na spletni strani Ministrstva za finance (http://www.mf.gov.si.pdf) smo zasledili, da je v drugem osnutku »Nacionalnega reformnega programa« predvidena izgradnja hidroelektrarne Hrastje Mota, za katerega poteka izdelava DPN. V nekaterih medijih smo zasledili, da naj bi Republika Slovenija že zaprosila tudi za evropska sredstva za financiranje tega projekta (http://amazonofeurope.blogspot.com/fb).

Nad vsemi informacijami smo zelo presenečeni. Prepričani smo, v kolikor informacije držijo, da Vlada, s takšnimi potezami prehiteva postopke, ki so potrebni, da se ugotovi, ali je umestitev takšnega objekta sprejemljiva za okolje in naravo in prebivalce, ki tam živijo. Ti postopki so namreč še v teku in prepričani smo, da bodo študije vplivov na okolje in naravo  pokazale, da je umestitev takšnega objekta nesprejemljiva, v nasprotju z zakonodajo in različnimi direktivami in razvojnimi programi lokalnih skupnosti.

Reka Mura spada med naravovarstveno najpomembnejša območja v Sloveniji in širše, kar se odraža v določitvi območij Natura 2000, ekološko pomembnega območja, številnih naravnih vrednot in predloga za zavarovanje kot Regijski park Mura. Celotno območje je tudi del nastajajočega mednarodnega Biosfernega rezervata Mura – Drava – Donava. Ključno dejstvo zaradi katerega je v naravovarstvenem smislu Mura tako izjemna je ravno njena neprekinjenost z jezovi. Mura je namreč zadnja izmed večjih slovenskih rek na kateri ni zgrajenih hidroelektrarn.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so načrti izgradnje hidroelektrarn na Muri padli v vodo iz enakih razlogov, kot jih navajamo danes. Danes je razlogov, ki govorijo proti takšnemu posegu v prostor še več kot takrat, saj se je ekološko stanje in biodiverziteta reke in prostora ob reki od takrat zelo izboljšala. Tudi razvojni načrti lokalnih skupnosti na področju turizma in nekateri projekti renaturacije mrtvic, rokavov, oživljanja logov, (tudi iz avstrijske strani na mejni reki) se v primeru izgradnje popolnoma izničijo in so si povsem v nasprotju.

V zadnjem času smo priča izredno agresivnemu delovanju potencialnega investitorja pri nagovarjanju javnosti o sprejemljivosti teh objektov. Kot je bilo objavljeno v medijih so za ta namen porabili že ogromna sredstva (1,2 mio – vir: časnik Finance 3.4.2015)

Zaradi vseh navedenih dejstev, se bojimo, da tokrat glas ljudi in interes varovanja okolja in narave ne bo upoštevan, kot je to bilo v prejšnjem stoletju.

Upamo, da so naše skrbi preuranjene in nepotrebne, zato vas prosimo za pojasnilo:

1. Kako je možno objekt HE Hrastje Mota uvrstiti na tako visoko mesto, kot je Nacionalni reformni program, še preden so izvedeni vsi postopki sprejemljivosti umestitve v prostor in preden je o tem sploh stekla javna razprava?
   
   
2. Ali je RS res že zaprosila za sredstva za financiranje tega projekta?