Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Predor-Karavanke-Soglasje-Postopek

AAG za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za dograditev avtocestnega predora Karavanke ponedeljek, 27. april 2015 @ 22:30 CEST Uporabnik: Sonce Alpe Adria Green je 23.04.2015 poslal na AGENCIJO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE v zakonskem roku, zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za  dograditev avtocestnega predora Karavanke To prijavo smo utemeljili z dejstvom da nameravani poseg, lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi. AAG bo v tem postopku zastopal svoje člane, ter druge prebivalce, ki živijo na področjih gradnje ali so lastniki zemljišč, kjer se bo odvijala sama gradnja druge cevi predora Karavanke ter dodatne dejavnosti, ki so nujno potrebne za gradnjo oz. izkop druge cevi predora Karavanke. V AAG smo na podlagi študij priznanih strokovnjakov prepričani, da bo imela ta gradnja druge cevi karavanškega predora neposredni vpliv na varnost, velike vplive na okolje in naravo ter zdravje ljudi. A) PROJEKT V AAG imamo negativno mnenje predvsem glede odvoda požarnega dima, ki lahko vpliva na zdravje ljudi in tudi smrtno ogroža porabnike predora.  Podpiramo javno razgrnitev projekta in da projektanti tudi javno povejo zakaj so se odločili za tak način odvoda dima, ki ne zadošča za odvod dima požara. Še vedno v primeru požara vzpostavijo vzdolžni princip prezračevanja in tako ljudi na zavetrni strani dobesedno zadimijo in s tem zadušijo. Na konferenci v Ljubljani leta 2006 je dr. Rune Brandt iz Švicarskega podjetja HBI zagovarjal kot najbolj primerno nadgradnjo za 8km predor Karavanke sistem 2K reverzibilne ventilacije. Reverzibilna pomeni, da se najprej vključi običajna cev za odvod in to z samo po eno loputo pred in za mestom požara potem pa se obrne tudi smer gibanja zraka v dovodni cevi in tudi ta prevzame funkcijo odvoda dima. Tako dobimo dovolj veliko količino odvoda, dima in vzpostavimo ravnovesje med obema stranema ob požaru da že s tem ne dovajamo intenzivno svežega kisika na požar. Kot je opazit so v 1200m srednjem delu povezali samo odvodna kanala in naj bi zamenjali dotrajane in odslužene žaluzije. Trdimo, da tako prezračevan predor Karavanke ne more odvesti dovolj velike količine dima ob večjem požaru in tudi žaluzije bojo že v dokaj kratkem času pričele popuščati in ne bojo zadovoljivo tesnile. Popuščanje žaluzij je v rezultat nihanja tlakov, ki nastajajo ob vožnji tovornjakov. Lopute, ki jih lahko tesnimo tudi z tesnilnimi trakovi so lahko mnogo bolj odporne proti nihanju tlakov. Glede na to, da je dr. Brandt postal recenzent projekta ventilacije in pozna oba sistema ventilacije, nas zanima, če je postal recenzent samo zato, da bi ga tako projektanti pridobili na svojo stran.  Reverzibilna ventilacija dejansko omogoča odhod vseh udeležencev varno brez dima do obeh portalov. Na predstavitvi  ASFINAGovim in DARSovim delavcem je bilo prikazan na modelu 1:1 v predoru pri Krapini kako deluje sistem odvajanja dima v obe smeri pri 3K reverzibilnem odvodu dima in so tako varni pred dimom vsi potniki v predoru in vsi reševalci. Zato se postavlja vprašanje kdo je odgovoren in kdo je potrdil na Slovenski strani izbor avstrijski projekt odzračevanja dima iz predora Karavanke. Še posebej če vemo, da že od otvoritve predora pred 25 leti ventilacija ne deluje in ne zadošča za odvod dima niti enega osebnega vozila, kar se je pokazalo tako ob nesreči kot ob vajah. B) GRADNJA Obremenitev voda:  1) Pri sami gradnji je povsem logično, da  bodo izvajalci del, zaradi geološke sestave pri vrtanju naleteli tudi na vodne vire. V gradivu je navedeno: Karavanke predstavlja zahteven infrastrukturni objekt z gradbenega, tehnološkega in deloma tudi okoljskega vidika (morebitni vplivi na vodne vire), zato je malo verjetno da bi se v primeru morebitne opustitve avtocestnega predora ter ostalih ureditev ponovno vzpostavilo prvotno stanje. Pri sedanjem globalnem segrevanju planeta noben vodni vir, ki ga uporabljajo prebivalci za preživetje ni več zanesljiv. Izvajalec del mora uredili ekološke čiste iztoke teh vodnih virov ne pa jih bodo enostavno speljali v predor, kjer se bodo onesnažili z imisijami v predoru. 2) Kaj bo z izvirom pitne vode, ki je v predoru,? V času gradnje prve predorske cevi so namreč usahnili studenci nad predorom in vodni vir Belo polje, ki je oskrboval del Hrušice.V AAG trdimo, da obstaja možnost, da bo gradnja druge cevi predora Karavanke vplivala na obstoječe vrtine vodnega vira Karavanke. Zaradi navedenega zahtevamo, da se pred pričetkom gradnje zagotovi nemoteno oskrbo s pitno vodo, predvidi izgradnjo novega zajetja in cevovoda, z nadomestnim vodnim virom. Nadomestni vodni vir naj bo pripravljen pred pričetkom izgradnje, drugače bo v slučaju izpada sedanjega vodnega vira prebivalstvo živeče na tem območju zdravstveno ogroženo. 3) Predvidena je betonarna na samem bregu Save Dolinke. Ta betonarna je lahko velik onesnaževalec Save Dolinke. V AAG zahtevamo v času gradnje stalni monitoring Save Dolinke na predelih, kjer se bodo izvajala pomožna dela, ki so potrebna za gradnjo druge cevi predora Karavanke. Monitoring mora biti javno dostopen javnosti. 4) Nikjer nismo zasledili, kje se bo čistila onesnažena voda iz predora v izgradnji, zato zahtevamo dodatno razlago v zvezi s tem. 5) Pri izgradnji prve ceni predora je okolica gradbišča ostala neočiščena in je bila še dolga leta vir onesnaženja Save Dolinke, kdo nam lahko zagotovi, da bo tokrat drugače? AAG zato zahteva, da se pred pričetkom del izvajalca obveže, z  posebno pogodbo*, v kateri bi bilo  med drugim napisano, da uredi okolico gradbišča in vso drugo infrastrukturo, ki jo bo uporabljal po zaključku del uredi v prvotno stanje. Hrup ter prah:  Za čas gradnje je potrebno zagotoviti varstvo pred hrupom in prahom, ter nemoten dostop za stanovanjske hiše, ki so v bližini deponij. Zaščititi  je potrebno naselje ob deponiji (C in 1A), že v obstoječem stanju je hrup in prah, strah je, da bosta hrup in prah v času gradnje neznosna. Negativne vplive gradnje (prah) je potrebno čim bolj omiliti – gradbeni material je potrebno med izvedbo (močiti) pršiti. Protihrupna ograja ob deponijah se izvede pred začetkom gradnje predora (2016). V AAG  zahtevamo, da se po sprostitvi prometa skozi obe predorski cevi hkrati izvede meritve hrupa na celotnem odseku avtoceste skozi občino Jesenice. V kolikor bo ugotovljeno, da ravni hrupa presegajo zakonsko predpisane, mora investitor izvesti ukrepe, ki bodo ravni hrupa zmanjšali. AAG zato zahteva, da se pred pričetkom del izvajalca obveže, z  posebno pogodbo*, v kateri bi bilo  med drugim napisano, da mora po sprostitvi prometa skozi obe predorski cevi hkrati izvede meritve hrupa na celotnem odseku avtoceste skozi občino Jesenice. Odlagališča izkopanega materiala:  5) Zahtevamo, da se lokacija deponije odkopanega materiala uredi na levem bregu Save dolvodno, in sicer tako, da se med mostom na Hrušici, preko katerega vodi cesta na deponijo komunalnih odpadkov (na zahodu), in prodno pregrado Hrušica (na vzhodu) izvede na bregu reke Save nasip, ki bi služil za deponijo v neposredni bližini gradbišča, hkrati pa bi zmanjšal poplavno ogroženost območja na Plavškem travniku. Za omenjeno območje je bila v sklopu priprave OPPN Plavški travnik II izdelana t.i. poplavna študija, ki jo možno dobiti na vpogled na ARSO. Na ta način bi se izkopani (odvečni) material lahko koristno in okolju prijazno porabil in da se kot deponija uporabi tudi  travnik nasproti izvoza z avtoceste, (Maznekova jama), ker je kapaciteta prostora dovolj velika, da bi na tem mestu lahko deponirali večino materiala, nahaja se v neposredni bližini gradbišča in bi transport ne obremenjeval kraja in lokalnih cest, poleg tega bi bila lahko deponija urejena tako, da bi preko nje po zaključku gradnje potekal neposreden priključek na regionalno cesto Jesenice – Kranjska Gora za zahodni gosto poseljeni del Hrušice. 6) V AAG menimo, da kamnolom nad avtocesto ni primerna lokacija za odlaganje izkopanega materiala, zaradi dejstva, ker bi se transport moral odvijati po ozkih lokalnih cestah in bi preveč obremenil okolico ( stanovanjsko naselje) s hrupom in prahom, zato zahtevamo, da se ta lokacija opusti. 7) Po zaključku gradnje se morajo deponije – začasne – nemudoma ukiniti, stalne pa zatraviti in rekultivirati. To obvezo je potrebno vpisati v posebno pogodbo, da uredi začasna in stalna odlagališča in vso drugo infrastrukturo, ki jo bo uporabljal po zaključku del uredi – izvede rekultivacija in zatravitev. AAG zato zahteva, da se pred pričetkom del izvajalca obveže, z posebno pogodbo*, v kateri bi bilo  med drugim napisano, da uredi okolico začasnih odlagališč in jih sanira v  prvotno stanje, prav tako naj ta pogodba zajema ureditev- zatravitev in rekonstrukcijo stalnih odlagališč. *AAG zahteva, da se sestavi posebna pogodba – štiripartitni sporazum med DARS-om, Izvajalcem del, občino Jesenice ter AAG v kateri bi bile zapisane zaveze po končannih glavnih delih v predoru Karavanke z kazensko in odškodninsko odgovornostjo v primeru neizvedbe. Pogodba mora zajemati: - ureditev okolice gradbišča in vso drugo infrastrukturo, ki jo bo uporabljal po zaključku del uredi v prvotno stanje,  - odstranitev vseh pomožnih objektov in vso drugo infrastrukro v širši okolici, ki se bodo uporabljali v času gradnje ter ureditev okolice v prvotno stanje, - izvedba meritve hrupa po sprostitvi prometa skozi obe predorski cevi hkrati na celotnem odseku avtoceste skozi občino Jesenice in postavitev protihrupnih ograj na mestih, kjer se bo ugotovilo, da hrup presega z zakonom določeno stopnjo hrupa, - ureditev okolico začasnih odlagališč in jih sanira v  prvotno stanje, - ureditev,zatravitev in rekonstrukcijo stalnih odlagališč, - zaščita vseh večjih najdenih vodnih virov med samo izgradnjo in priprava le teh za takojšno uporabo, če bi se za to pokazala potreba. C) OSTALE PRIPOMBE – ZAHTEVE POVEZANE Z GRADNJO: 1) Pred izgradnjo druge predorske cevi se mora obnoviti most na Hrušici ( namesto gradnje novega- 2.točka), preko katerega vodi cesta na deponijo komunalnih odpadkov (deponija 1. reda), ker je dotrajan in promet s tovornimi vozili preko njega ni dovoljen. Občina Jesenice že ima izdelane projekte za sanacijo mostu. Preko tega mostu bi lahko ob izgradnji predora neposredno z regionalne ceste dostopali do deponij izkopanega materiala, (C, G in 1a).Obnovljeni most bi po zaključku gradnje druge predorske cevi služil neposredno občanom občine Jesenice in uporabnikom deponije Mala Mežakla. 2) Ne strinjamo se z gradnjo predvidenega novega mostu tik ob predoru Karavanke, z dostopom v ovinek regionalne ceste Jesenice – Kranjska Gora, ki bo po zaključku izgradnje predora izgubil svojo funkcijo dovozne poti, in ne bo koristil nikomur, hkrati pa bo potrebno dolgoročno zagotoviti sredstva za njegovo vzdrževanje. Z to izgradnjo bi vmestili tujek v že tako preobremenjeno naravo in okolje na tem področju, zato zahtevamo opustitev te namere! 3) Pred začetkom del v predoru naj se uredi tudi krožišče na regionalni (državni) cesti Jesenice - Kranjska Gora, saj bo obremenjenost cest, ki se trenutno križajo v obstoječem križišču, zaradi gradnje izredno povečana, kar bo zelo zmanjšalo varnost vseh udeležencev v prometu na tem delu ceste, povečali pa se bodo zaradi zmanjšanja pretočnosti prometa  tudi izpusti CO2 ter povečal hrup v bližini naselja Hrušica. 4) Na stroške državnega proračuna naj se v celoti obnovi in občinsko cestno omrežje po katerem bo potekal transport materiala do stalnih ali začasnih deponij materiala, s tem bo zmanjšano prašenje in hrup v okolico. 5) Izvedba rekonstrukcije ceste skozi Jesenice, ki mora biti (glede na sedanje stanje ceste) izvedena že pred začetkom gradnje, saj cesta v takem stanju ne prenese dodatnih obremenitev prometa, prav tako pa jo bo potrebno obnoviti tudi po zaključku gradnje. 6) Zahodno od avtocestne baze (na Platoju Karavanke, v delu, ki je predviden za zatravitev), naj se uredi vstopna točka na Državno daljinsko kolesarsko povezavo s parkirnim površinami in urejenim prostorom za počitek. 7) Zagotoviti je potrebno funkcionalnost kolesarske povezave tudi v času gradnje predora. Predsednik Alpe Adria Green: Vojko Bernard Komentarji (0) www.pozitivke.net