Zvečer ko vse utihne, ko se prebuja jutro, ko smo visoko v gorah ali ko ležimo na plaži si rečemo, oh kako lepo.

V nas se povrne spomin na nekaj, nekaj tako veličastnega in lepega, a je to le okrnjen spomin na to, kamor bi se nekoč ob resničnem spoznanju in odpravi svojih napak, res radi vrnili vsi.

Kaj pa resnica?

Včeraj je bil mednarodni dan brez plastičnih vrečk. Ekologi brez meja vseskozi opozarjajo na problematiko pretirane uporabe plastičnih vrečk. Slovenci namreč na leto porabimo med 130 in 150 plastičnih vrečk, ki jih običajno ne uporabljamo dlje kot 30 minut. Večina svojo pot konča med mešanimi odpadki, kjer se razkrajajo tudi do 1000 let.

Evropski parlament je aprila sprejel nova pravila na ravni EU za zmanjšanje porabe plastičnih vrečk. Predlagali so dva ukrepa, postopno zmanjševanje uporabe lahkih plastičnih vrečk ali prepoved brezplačnega razdeljevanja teh vrečk.

Cementarna Lafarge Cement kljub pozivom ni dopolnila vloge s predpisanimi vsebinami, kot je projekt načrtovanega posega in poročilo o vplivih na okolje, zato je Arso zavrnil izdajo okoljskega dovoljenja.

V cementarni jim predpisanih dokumentov do izteka 180-dnevnega roka ni uspelo predložiti, saj so, kot je razvidno iz sklepa Agencije RS za okolje (Arso), predložili le poročilo o vplivih na okolje brez označbe, podpisa ali datuma, tudi projekt nameravanega posega je bil pomanjkljiv, saj je bil brez žiga in podpisa odgovorne osebe.

Pozivi k odgovornemu potrošništvu
V Sloveniji pri preprečevanju nastajanja odpadkov in snovni izrabi dosegamo vedno boljše rezultate, a zadnji podatki še vedno kažejo, da v povprečju vsak prebivalec zavrže več kot 10 kg še uporabnih stvari na leto.

Med zavrženimi predmeti se pogosto znajdejo še vedno popolnoma uporabna oblačila, modni dodatki, oprema za dom, pohištvo, posoda, igrače, gospodinjski aparati itd. Te stvari bi lahko nekomu služile še dolga leta, zato komunalna podjetja občanom svetujejo, naj odvečne stvari podarijo bližnjim, prijateljem ali tistim, ki si jih ne morejo kupiti, jih odnesejo v najbližji center ponovne uporabe, izmenjajo ali prodajo.

Nekatere živalske vrste so živi mrtveci
Zemlja je vstopila v novo obdobje izumiranja, ljudje pa naj bi bili med prvimi žrtvami. Živalske vrste izumirajo stokrat hitreje kot običajno. To so izsledki študije treh ameriških univerz Stanford, Princeton in Berkeley.

"Vstopamo v šesto fazo množičnega izumiranja na Zemlji. Zadnje takšno obdobje je nastopilo pred 65 milijoni let, ko so izumrli dinozavri, najverjetneje zato, ker je na Zemljo treščil velik meteor. Če se bo to obdobje nadaljevalo, bo življenje potrebovalo veliko milijonov let, da si bo ponovno opomoglo, verjetno pa bo izumrla tudi človeška vrsta," je dejal glavni raziskovalec Gerardo Ceballos. Tokratno obdobje izumiranja vrst naj bi bilo sicer bolj postopno in počasnejše kot tisto, ki je bilo usodno za dinozavre, a neizogibno.

V Alpe Adria Green smo presenečeni nad dejstvom, da bo zaradi »Slovenske« »ekonomske« očikovitosti, zmanjkalo denarja za podpore OVE in URE, ki ga bodo nadomestili z žepov že tako osiromašenih slovenskih gospodinstev, ki bodo morala z večjimi položnicami za električno energijo podpirati razvoj OVE, večjim porabnikom pa bodo celo subvencionirali porabo.

Po drugi strani pa slovenska politika še vedno podpira gradnjo plinovodov, kot da ne bi vedela, da je zemeljski plin tudi ogljično gorivo in če ga uporabimo v kogeneracijah z nezadostno kontrolo povzroča zaradi formaldehida na izpustih tudi zelo rakotvoren plin. Da je formaldehid rakotvoren, je sedaj zapisano tudi v zakonu, ki je pričel veljati po 15. aprilu letos.

Zadnje poročilo o avtomobilih in izpustih CO2 [1] mednarodne organizacije Transport & Environment razkriva, da je najhitrejši napredek pri zmanjšanju emisij novih vozil v Evropi dosegel Nissan, ki jih je v lanskem letu znižal za 12,1 %. Poročilo, ki je že deseto zapored, sledi letnemu napredku proizvajalcev vozil za zmanjšanje porabe goriva in emisij CO2 iz novih avtomobilov. Ugotavlja, da je bil Nissan najboljši tudi pri učinkovitosti porabe goriva med vožnjo, saj je, od kar so bile v letu 2008 predlagane omejitve CO2, le-te zmanjšal v povprečju za 5,5 % na leto.

Japonski proizvajalci so v 2014 zmanjšali emisije iz 131 g CO2/km na 115 g CO2/km. To je daleč največji napredek, ki ga je katerikoli od večjih proizvajalcev naredil v zadnjih letih in je predvsem posledica izboljšane učinkovitosti pri motorjih z notranjim izgorevanjem. Lanskoletna nadgradnja Qashqai-a, Nissanovega najbolj prodanega modela avtomobila, je prinesla vrsto novih motorjev, ki so bili v povprečju učinkovitejši za 20 g CO2/km, s čimer se je pokazal neizkoriščen potencial tehnologije učinkovitosti porabe goriva.

Greenpeace Slovenija se je pridružil pobudi italijanske okoljevarstvene organizacije Legambiente in skupaj z drugimi organizacijami širše Jadranske regije v manifestu pozval k zaščiti Jadranskega morja pred aktualnimi projekti črpanja nafte, ki smo jim priča v več državah Jadrana, in sicer na Hrvaškem, v Albaniji, Črni Gori, tudi Italiji.

Manifesto #StopSeadrilling - NO OIL je tudi skupna zaveza za prihodnost Jadrana, ki vključuje državljane, organizacije, društva, institucije, ribiče in druge.

Greenpeace pozdravlja zadnje ugotovitve Mednarodne agencije za energijo (IEA) in njen poziv državam k bolj ambicioznim zavezam za znižanje izpustov toplogrednih plinov. V svojem posebnem poročilu "Special report on climate and energy" IEA prepoznava nujno potrebo po hitrem opuščanju premoga in subvencij fosilnim gorivom ter potrebo po povečanju investicij v obnovljive vire energije. 

Slednji imajo po njenem mnenju osrednjo vlogo pri doseganju mednarodno sprejetega cilja, to je ohranjanja dviga temperature na svetovnem nivoju pod 2 stopinjama C. Ta dejanja postavlja IEA v ospredje pri doseganju uspešnega dogovora na podnebnem vrhu v Parizu konec leta. V nasprotnem, se lahko po besedah glavnega ekonomista IEA, poslovimo od sveta kot ga poznamo danes.

Piše: Stephen Leahy v novi številki Karme plus

Navedimo zastrašujoče podatke iz prelomne študije o izpustih ogljika: Z letom 2018 v svetu ne smemo več izdelovati novih avtomobilov, graditi novih domov, šol, tovarn ali elektrarn, nikoli več, razen če bo šlo za nadomestitev starih ali za ogljično nevtralne. V nasprotnem primeru bodo izpusti toplogrednih plinov povzročili globalno segrevanje, ki bo preseglo dvig povprečne globalne temperature za več kot 2 stopinji Celzija, kar pa bo ogrozilo preživetje številnih ljudi, ki danes živijo na planetu.

Vsak podnebni strokovnjak vam lahko pove, da imamo majhen proračun za ogljik – gre za količino ogljika, ki ga še lahko spustimo v ozračje, preden se bo globalno podnebje preveč segrelo. Že zdaj je povprečna globalna temperatura v primerjavi s predindustrijsko dobo višja za 0,85 stopinje Celzija, ta razlika pa vsako leto še narašča.

Evropske potrošniške organizacije skupaj z okoljevarstvenimi vse bolj zaskrbljeno spremljajo dogajanja na področju meritev porabe goriva. Zadnji podatki iz različnih virov namreč kažejo, da se je razlika med uradno izmerjeno in realno porabo goriva v povprečju dvignila že na več kot 30 %, medtem ko je bila še deset let nazaj le okoli 5 %.

Meritve porabe goriva po sedanjem standardu (NEDC – New European Driving Cycle) so tudi osnova za izračun izpustov ogljikovega dioksida in posledično odmero »okoljskega« davka v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Na tej osnovi je Evropska komisija tudi določila najvišje dovoljene povprečne vrednosti izpustov do leta 2021, ki pri posameznih avtomobilskih tovarnah ne smejo preseči 95 g/km ogljikovega dioksida.

Kmečka ekološka tržnica v Mariboru, ki poteka vsak petek med 9.00 in 12.00 uro na Glavnem trgu v Mariboru, je bila ustanovljena 26. maja 2000 v okviru projekta mesta Maribor Alpsko mesto leta. Letos praznuje 15 let, vodi pa jo Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije (ZEKSVS), ki želi ob tej priložnosti stopiti z ekološko tržnico naprej, se približati potrošniku.

Ob obletnici so v skupini EKO podeželje in ZEKSVS pripravili praznovanje prvi konec tedna v juniju, in sicer 5. junija 2015 na stalni lokaciji ekološke tržnice, na Glavnem trgu, ter v soboto, 6. junija 2015 na zgornji ploščadi glavne tržnice na Lentu. V okviru dogodka je potekala tudi okrogla miza »Kmečka ekološka tržnica – nekoč, danes, jutri«, na kateri so se zbrali tako pobudniki, ustanovitelji in podporniki Kmečke ekološke tržnice kot tudi predstavniki stroke.

Ekologi brez meja nadaljujemo z akcijo. Kot bi rekle naše babice: “da se nam kri ne ustavi!” Tokrat smo v Mariboru, Slovenski Bistrici in Piranu v sodelovanju z mariborsko Zvezo prijateljev mladine, bistriško Ropotarnico, Okoljem Piran in piransko občino izvedli serijo delavnic. Udeležilo se jih je šestdeset predstavnikov lokalnih skupnosti, ravnateljic in vodij šolske prehrane, kuharjev in kuharic, državljanov, aktivistov in podjetnikov. Povsod so nas veselo sprejeli in tudi medijev ni manjkalo - poziv za akcijo se tako nezadržno širi.

Na delavnicah smo predstavili osnovne številke o količinah zavržene hrane - po zadnjih podatkih Statističnega urada smo v letu 2013 proizvedli 149.000 ton zavržene hrane. Pokazali smo razloge za nastajanje zavržene hrane v gospodinjstvu in rezultate naše spletne ankete o našem odnosu do količin. Spregovorili smo o najpomembnejšem: kaj lahko storimo, da preprečimo in zmanjšamo nastajanje zavržene hrane.

Štafetna palica iz rok premogovnega v roke jedrskega lobija
Ministrstvo za infrastrukturo RS priredilo prvo javno predstavitev Predloga usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS). Gre za osnovni razvojni dokument, ki bo določal nacionalne energetske smernice oz. cilje »zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo« za prihodnjih 20 let, okvirno pa za 40 let. Greenpeace Slovenija ocenjuje, da je trenutna pristranskost jedrski energiji v Predlogu nedopustna in poziva ministra Gašperšiča, da se vse tehnologije enakovredno primerjajo in ocenjujejo.

Mag. Nina Štros, vodja Greenpeacea v Sloveniji predstavljen dokument komentira:

»Glede na Predlog bi lahko Energetski koncept Slovenije preimenovali kar v Jedrski koncept Slovenije. Po skoraj desetletni ugrabitvi energetske debate s strani premogovnega lobija, sedaj očitno vstopamo v obdobje, ko na sceno prihaja jedrski lobi. 1,5 milijarde težka luknja, ki jo je nakopal TEŠ6, lahko tako postane le uvod v novo poglavje slovenske energetike, v katerem se bodo vrtele tudi do petkrat višje številke. Pod pretvezo domnevnega povečevanja potreb po oskrbi z električno energijo zaradi prehoda od fosilnih virov v nizkooglično gospodarstvo nam poskušajo vcepiti razmišljanje, da Sloveniji ne more pripadati prihodnost brez jedrske energije.

Je slogan hrvaške promocije turizma v Mediteranu. Bo ob začetku črpanja nafte in zemeljskega plina še tak kot nekoč? Danes privablja številne turiste, kako bo v prihodnje, pa si ne upa nihče napovedati. Jadransko morje je dragulj hrvaškega turizma. Republika Hrvaška je močno odvisna od turizma vzdolž jadranske obale, saj prispeva približno 20 % BDP-ja. Postavitev naftnih platform in pričetek črpanja nafte ter zemeljskega plina bi resno ogrozila obalni turizem na Hrvaškem.

Po dosedanjih načrtih bi se platforme približale obali otokov na vsega 6 kilometrov in 10 kilometrov od obale celine. Za primerjavo - 6 kilometrov je Izola oddaljena od Debelega rtiča. Neposredna bližina platform bi turistom močno iznakazila pogled na odprto morje. Razdalja šestih kilometrov je ob jasnem vremenu nična in pogled na platforme bi bil še kako jasen.

Plan B za Slovenijo in Platforma za ekološko kmetijstvo
Menimo, da v Sloveniji nujno potrebujemo zakonodajo za uvedbo prepovedi pridelave GS rastlin, zato pozdravljamo osnutek Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (v nadaljevanju: osnutek Zakona), ki ga je MKGP v maju 2015 dalo v javno razpravo.

Po našem mnenju bi bilo sicer potrebno temeljito izboljšanje sedanjih izhodišč in postopkov obravnave GSO za rabo v kmetijstvu in hrani na ravni inštitucij EU v celoti, kar pa se žal kljub številnim in dolgoletnim pozivom še ni zgodilo. V teh razmerah je za države članice EU, ki želijo urediti to vprašanje, sprejetje zakona o prepovedi pridelave GS rastlin na osnovi relevantne nove oziroma spremenjene zakonodaje EU (marec/april 2015) še najboljša možnost. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo vrsta držav v kratkem to tudi storila, saj jih devet že sedaj prepoveduje gojenje edine za ta namen odobrene koruze MON810, tudi npr. sosednje Italija (ki je zakon v resnici pravkar sprejela), Avstrija in Madžarska.

Alpe Adria Green je 25.05.2015  v zakonskem roku poslalo na  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripombe na predlog zakona Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin.

V Alpe Adria Green mednarodnemu društvu za zaščito okolja in narave žal ugotavljamo, da je že sam naziv zakona je pomanjkljiv, kajti govori o GS rastlinah, Direktiva 2015/412/EU z dne 11. marca 2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES pa govori o možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju, kar je pa širši pojem.

Evropska komisija je danes objavila novo oceno stanja narave v EU. Poročilo kaže, da Evropa še vedno doživlja izgubo biotske raznovrstnosti, ter da evropska narava ni v najboljšem stanju. Toda poročilo tudi kaže, da se, če se jo ustrezno zavaruje in upravlja, lahko narava opomore. Za WWF je pomembno, da je poročilo potrdilo pomen in učinkovitost Direktive o pticah in Direktive o habitatih, in da so le-te priznane kot glavni pravni instrument za zagotavljanje ohranjanja narave v EU.

»Predsednik Juncker mora skrbno prebrati poročilo, ki ga je pripravila njegova Komisja in ki kaže katera so prava orodja za ohranjanje evropske narave in okrevanje našega gospodarstva. Evropa drži v svojih rokah zaklad, ki ga je potrebno braniti pred netrajnostnim razvojem energetike in prometa. Obstajajo dobri načini upravljanja narave in se vedno splačajo,« je komentiral poročilo Tony Long, direktor WWF-ovega urada za evropsko politiko.

Cona udobja je območje, kjer obvladujemo večino aktivnosti, situacij, poznamo dogodke in ljudi in lahko predvidimo njihove odzive. V coni udobja se počutimo varno. A ta varnost ima visoko ceno. V coni udobja stagniramo, saj so spremembe majhne ali jih sploh ni, zato, ker tega udobja ne želimo izgubiti.

Vsak izlet izven te cone je neprijeten, terja spremembe, soočamo se z novimi situacijami, ki jih ne poznamo in jih težko predvidimo. Kako visoka je cena, ki smo jo za udobje še pripravljeni plačati?

V članku “Namesto centrov odličnost odnosov”, objavljenem v Večeru dne, 7. 3. 2015, dr. Niko Samec trdi, da so sežigalnice del Zero Waste koncepta, ker odpadke izrabijo kot energent. Sežigalnice odpadkov niso in nikoli ne bodo del družbe brez odpadkov, kar je jasno opredelila Mednarodna Zero Waste zveza v definiciji: “

… Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga …” Tisto, o čemer govori dr. Samec je nič odpadkov na odlagališča in raba imena Zero Waste v takšnem kontekstu je zgolj “greenwashing”, s katerim proizvajalci sežigalnic opravičujejo velike investicije v tovrstno infrastrukturo.

Piše se leto 2055. Pogled nazaj pove vse, le da je že dolgo prepozno.Čez ljudi so se na začetku 21. stoletja valile številne ideje. Vsak dan so jih preplavljale kot neustavljiva plima. Morda je bilo mišljeno, da se bo z njimi kdo ukvarjal, morda pa tudi ni bilo; pravzaprav je šlo bolj za tiranijo mnenj. Ljudje so bili do zamisli v glavnem brezbrižni, saj jih je bilo preprosto preveč. Toda ena sama je kljub temu prevladala, pa čeprav ni vgravirano v granit, da bi tudi morala: potrošništvo.

Ni zmagala ideja komunizma, ni zmagala ideja demokracije, ni zmagala ideja solidarnosti, egalitarnosti ali trajnostnega razvoja. Zmagala je nora ideja, blazna zamisel, da so ljudje zgolj potrošniki in čisto nič drugega, da morajo nenehno trošiti in vlagati in porabljati denar in napredovati, da mora ves čas vse rasti, da ne sme biti praznega prostora, da mora biti čisto vsak dan do vrha napolnjen z dejavnostmi, ki so nekaterim in samo nekaterim prinašale velikanske dobičke.

Drago (ime je izmišljeno) je več let vozil zbirno vozilo v podjetju, ki zbira odpadno in zavrženo hrano pri trgovinah in v restavracijah. Delo je zapustil, ker ni mogel več gledati ogromnih količin hrane, ki dnevno končajo v pomijah v danes že znamenitih belih ali modrih plastičnih posodah.

“Daleč od oči, daleč od pameti”, pravi Drago. Med zavržki so tudi takšni, ki so povsem vredu, recimo izdelki, ki jim bo rok potekel šele naslednji dan. Na podlagi količin si lahko ocenil, ali vodilni sploh spremljajo količine zavržene hrane v svojih restavraciji. “Tam kjer je bil dober gospodar, tudi zavržene hrane ni bilo veliko,” pove Drago.

Na spletni strani Ministrstva za finance (http://www.mf.gov.si.pdf) smo zasledili, da je v drugem osnutku »Nacionalnega reformnega programa« predvidena izgradnja hidroelektrarne Hrastje Mota, za katerega poteka izdelava DPN. V nekaterih medijih smo zasledili, da naj bi Republika Slovenija že zaprosila tudi za evropska sredstva za financiranje tega projekta (http://amazonofeurope.blogspot.com/fb).

Nad vsemi informacijami smo zelo presenečeni. Prepričani smo, v kolikor informacije držijo, da Vlada, s takšnimi potezami prehiteva postopke, ki so potrebni, da se ugotovi, ali je umestitev takšnega objekta sprejemljiva za okolje in naravo in prebivalce, ki tam živijo. Ti postopki so namreč še v teku in prepričani smo, da bodo študije vplivov na okolje in naravo  pokazale, da je umestitev takšnega objekta nesprejemljiva, v nasprotju z zakonodajo in različnimi direktivami in razvojnimi programi lokalnih skupnosti.