Greenpeace pozdravlja zadnje ugotovitve Mednarodne agencije za energijo (IEA) in njen poziv državam k bolj ambicioznim zavezam za znižanje izpustov toplogrednih plinov. V svojem posebnem poročilu "Special report on climate and energy" IEA prepoznava nujno potrebo po hitrem opuščanju premoga in subvencij fosilnim gorivom ter potrebo po povečanju investicij v obnovljive vire energije. 

Slednji imajo po njenem mnenju osrednjo vlogo pri doseganju mednarodno sprejetega cilja, to je ohranjanja dviga temperature na svetovnem nivoju pod 2 stopinjama C. Ta dejanja postavlja IEA v ospredje pri doseganju uspešnega dogovora na podnebnem vrhu v Parizu konec leta. V nasprotnem, se lahko po besedah glavnega ekonomista IEA, poslovimo od sveta kot ga poznamo danes.

Piše: Stephen Leahy v novi številki Karme plus

Navedimo zastrašujoče podatke iz prelomne študije o izpustih ogljika: Z letom 2018 v svetu ne smemo več izdelovati novih avtomobilov, graditi novih domov, šol, tovarn ali elektrarn, nikoli več, razen če bo šlo za nadomestitev starih ali za ogljično nevtralne. V nasprotnem primeru bodo izpusti toplogrednih plinov povzročili globalno segrevanje, ki bo preseglo dvig povprečne globalne temperature za več kot 2 stopinji Celzija, kar pa bo ogrozilo preživetje številnih ljudi, ki danes živijo na planetu.

Vsak podnebni strokovnjak vam lahko pove, da imamo majhen proračun za ogljik – gre za količino ogljika, ki ga še lahko spustimo v ozračje, preden se bo globalno podnebje preveč segrelo. Že zdaj je povprečna globalna temperatura v primerjavi s predindustrijsko dobo višja za 0,85 stopinje Celzija, ta razlika pa vsako leto še narašča.

Evropske potrošniške organizacije skupaj z okoljevarstvenimi vse bolj zaskrbljeno spremljajo dogajanja na področju meritev porabe goriva. Zadnji podatki iz različnih virov namreč kažejo, da se je razlika med uradno izmerjeno in realno porabo goriva v povprečju dvignila že na več kot 30 %, medtem ko je bila še deset let nazaj le okoli 5 %.

Meritve porabe goriva po sedanjem standardu (NEDC – New European Driving Cycle) so tudi osnova za izračun izpustov ogljikovega dioksida in posledično odmero »okoljskega« davka v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Na tej osnovi je Evropska komisija tudi določila najvišje dovoljene povprečne vrednosti izpustov do leta 2021, ki pri posameznih avtomobilskih tovarnah ne smejo preseči 95 g/km ogljikovega dioksida.

Kmečka ekološka tržnica v Mariboru, ki poteka vsak petek med 9.00 in 12.00 uro na Glavnem trgu v Mariboru, je bila ustanovljena 26. maja 2000 v okviru projekta mesta Maribor Alpsko mesto leta. Letos praznuje 15 let, vodi pa jo Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije (ZEKSVS), ki želi ob tej priložnosti stopiti z ekološko tržnico naprej, se približati potrošniku.

Ob obletnici so v skupini EKO podeželje in ZEKSVS pripravili praznovanje prvi konec tedna v juniju, in sicer 5. junija 2015 na stalni lokaciji ekološke tržnice, na Glavnem trgu, ter v soboto, 6. junija 2015 na zgornji ploščadi glavne tržnice na Lentu. V okviru dogodka je potekala tudi okrogla miza »Kmečka ekološka tržnica – nekoč, danes, jutri«, na kateri so se zbrali tako pobudniki, ustanovitelji in podporniki Kmečke ekološke tržnice kot tudi predstavniki stroke.

Ekologi brez meja nadaljujemo z akcijo. Kot bi rekle naše babice: “da se nam kri ne ustavi!” Tokrat smo v Mariboru, Slovenski Bistrici in Piranu v sodelovanju z mariborsko Zvezo prijateljev mladine, bistriško Ropotarnico, Okoljem Piran in piransko občino izvedli serijo delavnic. Udeležilo se jih je šestdeset predstavnikov lokalnih skupnosti, ravnateljic in vodij šolske prehrane, kuharjev in kuharic, državljanov, aktivistov in podjetnikov. Povsod so nas veselo sprejeli in tudi medijev ni manjkalo - poziv za akcijo se tako nezadržno širi.

Na delavnicah smo predstavili osnovne številke o količinah zavržene hrane - po zadnjih podatkih Statističnega urada smo v letu 2013 proizvedli 149.000 ton zavržene hrane. Pokazali smo razloge za nastajanje zavržene hrane v gospodinjstvu in rezultate naše spletne ankete o našem odnosu do količin. Spregovorili smo o najpomembnejšem: kaj lahko storimo, da preprečimo in zmanjšamo nastajanje zavržene hrane.

Štafetna palica iz rok premogovnega v roke jedrskega lobija
Ministrstvo za infrastrukturo RS priredilo prvo javno predstavitev Predloga usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS). Gre za osnovni razvojni dokument, ki bo določal nacionalne energetske smernice oz. cilje »zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo« za prihodnjih 20 let, okvirno pa za 40 let. Greenpeace Slovenija ocenjuje, da je trenutna pristranskost jedrski energiji v Predlogu nedopustna in poziva ministra Gašperšiča, da se vse tehnologije enakovredno primerjajo in ocenjujejo.

Mag. Nina Štros, vodja Greenpeacea v Sloveniji predstavljen dokument komentira:

»Glede na Predlog bi lahko Energetski koncept Slovenije preimenovali kar v Jedrski koncept Slovenije. Po skoraj desetletni ugrabitvi energetske debate s strani premogovnega lobija, sedaj očitno vstopamo v obdobje, ko na sceno prihaja jedrski lobi. 1,5 milijarde težka luknja, ki jo je nakopal TEŠ6, lahko tako postane le uvod v novo poglavje slovenske energetike, v katerem se bodo vrtele tudi do petkrat višje številke. Pod pretvezo domnevnega povečevanja potreb po oskrbi z električno energijo zaradi prehoda od fosilnih virov v nizkooglično gospodarstvo nam poskušajo vcepiti razmišljanje, da Sloveniji ne more pripadati prihodnost brez jedrske energije.

Je slogan hrvaške promocije turizma v Mediteranu. Bo ob začetku črpanja nafte in zemeljskega plina še tak kot nekoč? Danes privablja številne turiste, kako bo v prihodnje, pa si ne upa nihče napovedati. Jadransko morje je dragulj hrvaškega turizma. Republika Hrvaška je močno odvisna od turizma vzdolž jadranske obale, saj prispeva približno 20 % BDP-ja. Postavitev naftnih platform in pričetek črpanja nafte ter zemeljskega plina bi resno ogrozila obalni turizem na Hrvaškem.

Po dosedanjih načrtih bi se platforme približale obali otokov na vsega 6 kilometrov in 10 kilometrov od obale celine. Za primerjavo - 6 kilometrov je Izola oddaljena od Debelega rtiča. Neposredna bližina platform bi turistom močno iznakazila pogled na odprto morje. Razdalja šestih kilometrov je ob jasnem vremenu nična in pogled na platforme bi bil še kako jasen.

Plan B za Slovenijo in Platforma za ekološko kmetijstvo
Menimo, da v Sloveniji nujno potrebujemo zakonodajo za uvedbo prepovedi pridelave GS rastlin, zato pozdravljamo osnutek Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (v nadaljevanju: osnutek Zakona), ki ga je MKGP v maju 2015 dalo v javno razpravo.

Po našem mnenju bi bilo sicer potrebno temeljito izboljšanje sedanjih izhodišč in postopkov obravnave GSO za rabo v kmetijstvu in hrani na ravni inštitucij EU v celoti, kar pa se žal kljub številnim in dolgoletnim pozivom še ni zgodilo. V teh razmerah je za države članice EU, ki želijo urediti to vprašanje, sprejetje zakona o prepovedi pridelave GS rastlin na osnovi relevantne nove oziroma spremenjene zakonodaje EU (marec/april 2015) še najboljša možnost. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo vrsta držav v kratkem to tudi storila, saj jih devet že sedaj prepoveduje gojenje edine za ta namen odobrene koruze MON810, tudi npr. sosednje Italija (ki je zakon v resnici pravkar sprejela), Avstrija in Madžarska.

Alpe Adria Green je 25.05.2015  v zakonskem roku poslalo na  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripombe na predlog zakona Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin.

V Alpe Adria Green mednarodnemu društvu za zaščito okolja in narave žal ugotavljamo, da je že sam naziv zakona je pomanjkljiv, kajti govori o GS rastlinah, Direktiva 2015/412/EU z dne 11. marca 2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES pa govori o možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju, kar je pa širši pojem.

Evropska komisija je danes objavila novo oceno stanja narave v EU. Poročilo kaže, da Evropa še vedno doživlja izgubo biotske raznovrstnosti, ter da evropska narava ni v najboljšem stanju. Toda poročilo tudi kaže, da se, če se jo ustrezno zavaruje in upravlja, lahko narava opomore. Za WWF je pomembno, da je poročilo potrdilo pomen in učinkovitost Direktive o pticah in Direktive o habitatih, in da so le-te priznane kot glavni pravni instrument za zagotavljanje ohranjanja narave v EU.

»Predsednik Juncker mora skrbno prebrati poročilo, ki ga je pripravila njegova Komisja in ki kaže katera so prava orodja za ohranjanje evropske narave in okrevanje našega gospodarstva. Evropa drži v svojih rokah zaklad, ki ga je potrebno braniti pred netrajnostnim razvojem energetike in prometa. Obstajajo dobri načini upravljanja narave in se vedno splačajo,« je komentiral poročilo Tony Long, direktor WWF-ovega urada za evropsko politiko.

Cona udobja je območje, kjer obvladujemo večino aktivnosti, situacij, poznamo dogodke in ljudi in lahko predvidimo njihove odzive. V coni udobja se počutimo varno. A ta varnost ima visoko ceno. V coni udobja stagniramo, saj so spremembe majhne ali jih sploh ni, zato, ker tega udobja ne želimo izgubiti.

Vsak izlet izven te cone je neprijeten, terja spremembe, soočamo se z novimi situacijami, ki jih ne poznamo in jih težko predvidimo. Kako visoka je cena, ki smo jo za udobje še pripravljeni plačati?

V članku “Namesto centrov odličnost odnosov”, objavljenem v Večeru dne, 7. 3. 2015, dr. Niko Samec trdi, da so sežigalnice del Zero Waste koncepta, ker odpadke izrabijo kot energent. Sežigalnice odpadkov niso in nikoli ne bodo del družbe brez odpadkov, kar je jasno opredelila Mednarodna Zero Waste zveza v definiciji: “

… Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga …” Tisto, o čemer govori dr. Samec je nič odpadkov na odlagališča in raba imena Zero Waste v takšnem kontekstu je zgolj “greenwashing”, s katerim proizvajalci sežigalnic opravičujejo velike investicije v tovrstno infrastrukturo.

Piše se leto 2055. Pogled nazaj pove vse, le da je že dolgo prepozno.Čez ljudi so se na začetku 21. stoletja valile številne ideje. Vsak dan so jih preplavljale kot neustavljiva plima. Morda je bilo mišljeno, da se bo z njimi kdo ukvarjal, morda pa tudi ni bilo; pravzaprav je šlo bolj za tiranijo mnenj. Ljudje so bili do zamisli v glavnem brezbrižni, saj jih je bilo preprosto preveč. Toda ena sama je kljub temu prevladala, pa čeprav ni vgravirano v granit, da bi tudi morala: potrošništvo.

Ni zmagala ideja komunizma, ni zmagala ideja demokracije, ni zmagala ideja solidarnosti, egalitarnosti ali trajnostnega razvoja. Zmagala je nora ideja, blazna zamisel, da so ljudje zgolj potrošniki in čisto nič drugega, da morajo nenehno trošiti in vlagati in porabljati denar in napredovati, da mora ves čas vse rasti, da ne sme biti praznega prostora, da mora biti čisto vsak dan do vrha napolnjen z dejavnostmi, ki so nekaterim in samo nekaterim prinašale velikanske dobičke.

Drago (ime je izmišljeno) je več let vozil zbirno vozilo v podjetju, ki zbira odpadno in zavrženo hrano pri trgovinah in v restavracijah. Delo je zapustil, ker ni mogel več gledati ogromnih količin hrane, ki dnevno končajo v pomijah v danes že znamenitih belih ali modrih plastičnih posodah.

“Daleč od oči, daleč od pameti”, pravi Drago. Med zavržki so tudi takšni, ki so povsem vredu, recimo izdelki, ki jim bo rok potekel šele naslednji dan. Na podlagi količin si lahko ocenil, ali vodilni sploh spremljajo količine zavržene hrane v svojih restavraciji. “Tam kjer je bil dober gospodar, tudi zavržene hrane ni bilo veliko,” pove Drago.

Na spletni strani Ministrstva za finance (http://www.mf.gov.si.pdf) smo zasledili, da je v drugem osnutku »Nacionalnega reformnega programa« predvidena izgradnja hidroelektrarne Hrastje Mota, za katerega poteka izdelava DPN. V nekaterih medijih smo zasledili, da naj bi Republika Slovenija že zaprosila tudi za evropska sredstva za financiranje tega projekta (http://amazonofeurope.blogspot.com/fb).

Nad vsemi informacijami smo zelo presenečeni. Prepričani smo, v kolikor informacije držijo, da Vlada, s takšnimi potezami prehiteva postopke, ki so potrebni, da se ugotovi, ali je umestitev takšnega objekta sprejemljiva za okolje in naravo in prebivalce, ki tam živijo. Ti postopki so namreč še v teku in prepričani smo, da bodo študije vplivov na okolje in naravo  pokazale, da je umestitev takšnega objekta nesprejemljiva, v nasprotju z zakonodajo in različnimi direktivami in razvojnimi programi lokalnih skupnosti.

Čeprav je WWF v regiji prisoten že od leta 2000, je WWF Adria sedaj tudi uradno registrirana kot regionalna nevladna organizacija, ki pokriva področje osmih držav dinarskega loka

WWF, mednarodna organizacja za zaščito narave, je odprla regionalni urad WWF Adria, ki bo koordiniralo dejavnosti WWF-a v Sloveniji, Hrvaškem, Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Kosovu [1], Makedoniji in Srbiji. Čeprav WWF v regiji deluje že od leta 2000, ima sedaj prvič tudi vzpostavljen regionalni urad WWF Adria, ki ga vodi Slovenec mag. Martin Šolar, dolgoletni sodelavec številnih zavarovanih območij iz celotne regije in bivši direktor Triglavskega narodnega parka (TNP).

Analogno Davidu in Goljatu smo ljudje žrtev zanimive asimetrije. Skoraj petini nam preko infekcij sčasoma zavdajo mikroskopsko mali Davidi (WHO, 2008). A to niso le mikrobi in vprašljivo živi virusi, saj med njimi najdemo tudi čisto navadne anorganske snovi. Problematiko varljivo poimenovanih prašnih delcev smo bežno že orisali, tokrat pa podrobneje predstavljamo azbest.

Gre za povsem naraven material, družino silikatnih mineralov, ki so poleg znanstvenih imen kot je krokidolit, znani tudi po "barvah": beli, modri, rjavi azbest. Za vse je značilna vlaknata kristalna struktura, ki omogoča tkanje (čeprav gre za kamen!) in odlične tehnične lastnosti. So dobri toplotni, električni in zvočni izolatorji, povsem ognjevarni, odporni na agresivne kemikalije in poceni. Podobno kot nafta - neverjetna uporabnost, a za kakšno ceno?

Evropski parlament je sprejel reformo, ki narekuje zajezitev uporabe biogoriv iz poljščin v prometu. EU želi povečati pregled nad vse večjo porabo biogoriv, ki prispevajo k visokemu deležu emisij toplogrednih plinov, celo večjemu kot konvencionalna goriva. Glasovanje torej pomeni prenehanje javne podpore EU biogorivom prve generacije.

Odločitev bo omejila rabo biogoriv iz poljščin (znana kot biogoriva prve generacije) na 7 %. Ta biogoriva se lahko v okviru Direktive o obnovljivih virih energije štejejo v 10 % cilj za promet do 2020. Tako bo EU zmanjšala emisije do 320 mio ton CO2, ki bi jih, v želji po dosegi 10 % cilja, lahko povzročili s slabimi biogorivi.

Težko verjeti, a je res. V letu 2015, ko bi morali pospešeno opuščati kurjenje premoga, nafte in plina, ekonomska kratkovidnost zagovarja koriščenje novih zalog fosilnih goriv, poleg tega pa krhke ekosisteme in lokalne skupnosti s tem neupravičeno izpostavlja tveganjem, ki bodo imeladolgoročne in nepovratne posledice. Niti Jadransko morje pri tem ni varno. Nov takšen primer je namreč program Vlade Republike Hrvaške za raziskovanje in izkoriščanje nafte oziroma plina v Jadranu.

Hrvaška je namreč julija 2013 sprejela Zakon o raziskovanju in črpanju ogljikovodikov, ki prvič v zgodovini omogoča črpanje nafte v hrvaškem delu Jadranskega morja. Vlada je morje razdelila na 29 območij, primernih za raziskovanje in potencialno črpanje – 8 v severnem Jadranu ter 21 v srednjem in južnem Jadranu, kjer je tudi večja verjetnost za odkritje zalog nafte. Velikost posamičnega območja je med 1.000 in 1.600 km2, skupaj pa obsegajo kar 90 % hrvaškega dela Jadrana.

Alpe Adria Green je 23.04.2015 poslal na AGENCIJO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE v zakonskem roku, zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za  dograditev avtocestnega predora Karavanke

To prijavo smo utemeljili z dejstvom da nameravani poseg, lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi. AAG bo v tem postopku zastopal svoje člane, ter druge prebivalce, ki živijo na področjih gradnje ali so lastniki zemljišč, kjer se bo odvijala sama gradnja druge cevi predora Karavanke ter dodatne dejavnosti, ki so nujno potrebne za gradnjo oz. izkop druge cevi predora Karavanke.

Piše: Taja Vetrovec v novih Misterijih www.misteriji.si

Z naravo se lahko povežemo tudi sredi mesta
Slovenska mesta, vključno z Ljubljano, so deželna mesta. Po tradiciji smo se oskrbovali iz neposrednega okolja. V zadnjem času je te oskrbe vse več tudi z novo nastajajočih okoliških kmetij, tudi permakulturnih. Arhitekt Ira Zorko, ki je sodeloval pri ustvarjanju prvega vrta po načelih permakulture v Ljubljani, se posveča ekološki arhitekturi, permakulturnemu načrtovanju in vodenju permakulturnih delavnic na svojem permakulturnem posestvu na Vranskem.

Tu ustvarja svojo tretjo permakulturno cono: permakulturni sadovnjak in žitno polje. O vzpostavljanju permakulturnega načina življenja v mestih se je z njim pogovarjala Taja Vetrovec.

Zveza ŠKIS 7. maja pripravlja že 18. Škisovo tržnico, ki je prepoznavna kot največja kulturno-zabavna prireditev na prostem za mlade v Sloveniji. Organizatorji bodo letos kljub selitvi na novo lokacijo ohranili EKO koncept prireditve in v sodelovanju s podjetjem Snaga d.o.o. skrbeli za čistočo prizorišča.

Škisova tržnica, največja kulturno-zabavna prireditev za mlade na prostem v Sloveniji, se ponaša tudi z nazivom prve slovenske EKO prireditve. Ekološki koncept je uvedla že pred nekaj leti in postavila zgled ostalim tovrstnim prireditvam, danes pa uspešno tradicijo nadaljuje. Znana kot ‘Zeleni otok sredi mesta’ vsako leto v začetku meseca maja vabi iz mestnega vrveža v prijetno, čisto okolje.

Na svetovni dan zemlje, je na Gospodarskem razstavišču Ljubljana potekala slovesna podelitev za sodelujoče vrtce, osnovne in srednje šole v vseslovenskem natečaju Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec. Teh je bilo letos prek 120 s prek 12.200 sodelujočimi, skupno pa od leta 2010 prek 45.000. Natečaj organizira društvo Planet Zemlja od leta 2010, cilj projekta pa je mladim ponuditi dodatna znanja skozi raznolike projekte.

Eden najstarejših projektov, ki se je leta 2010 pridružil natečaju je projekt ZEMLJO SO NAM POSODILI OTROCI, ki uživa podporo predsednika Republike. Mladi skozi raziskovanje lokalnega okolja nominirajo najboljše, ki s svojim zgledom in dejanji, prispevajo k boljši kvaliteti bivanja v občini. Cilj dogodka je aktivirati mlade, ustanove in lokalne skupnosti k zaznavanju pomembnih deležnikov na okolje v katerem živijo in delujejo. Primere dobrih praks v njihovi okolici se nagradi in s tem motivira k nadaljevanju odgovornega odnosa do okolja.