Projekt Trajnostna mobilnost v praksi izobražuje, ozavešča in informira medije, učitelje, ravnatelje ter zaposlene na občinah in preko njih širšo javnost o koristih blaženja podnebnih sprememb na področju mobilnosti. Usposobi jih tudi za prehod v nizkoogljično družbo, kjer mobilnost temelji na javnem prevozu, nemotoriziranih oblikah premikanja ter drugih alternativnih, nizkoogljičnih potovalnih načinih.

Do konca leta 2016 bo izveden bogat nabor aktivnosti. Konec septembra bo izšel priročnik dobrih praks s področja trajnostne mobilnosti v Sloveniji in tujini. V njem bodo raznoliki primeri rešitev iz večjih in manjših mest, turističnih območij, podeželja, s področja občinskih politik, organizacije večjih dogodkov ter vsakodnevnih poti. Priročnik bo podpora izobraževanju ciljnih skupin, hkrati pa bo dobra promocija trajnostne mobilnosti v Sloveniji.

V okviru projekta CH4LLENGE so nastali štirje novi priročniki o ključnih korakih priprave Celostnih prometnih strategij (CPS). Še posebej pridejo prav vsem občinam in izvajalcem, ki trenutno pripravljajo CPS. Priročniki so objavljeni na osrednjem evropskem spletnem portalu za trajnostno mobilnost ELTIS, glavne vsebine posameznih priročnikov pa so:

Sodelovanje institucij (Institutional Cooperation Kit) Priročnik je z jasnimi usmeritvami v pomoč pri izboljšanju geografskega, političnega, administrativnega in medoddelčnega sodelovanja med pripravo in izvajanjem CPS. Praktični nasveti vključujejo opredelitev okvirov sodelovanja, upravljanja partnerstev in sprejemanja dogovorov o odgovornosti za izvajanje ukrepov. Gradivo.

Zero Tour 2016: Pozitivni okoljski, družbeni, turistični in drugi ekonomski vidiki uporabe električno gnanih vozil iz prve roke 

Na dogodku Zero Tour 2016 so lastniki in uporabniki električnih vozil s svojim zgledom in praktičnimi izkušnjami ozaveščali vse, ki so na štartnih točkah in ob poti po turističnih točkah občine Ivančna Gorica prišli v stik s karavano električnih vozil. Tridnevni dogodek je širil tudi idejo o nujnosti večje energetske samooskrbe ter uporabe čistejših prevoznih sredstev, če želimo okolje zanamcem zapustiti takšno, kot ga poznamo danes.

Slovenski pionir e-mobilnosti in inovator Andrej Pečjak je zbranim na predavanju in ob poti odstiral mite in neresnice glede e-mobilnosti ter na praktičnih primerih in izračunih prikazal, kako lahko usmeritev v elektrifikacijo domačega voznega parka slovenski družbi in posameznikom prinese veliko koristi.

V Sloveniji je vedno več občin, ki sodelujejo v Evropskem tednu mobilnosti (ETM). Letos jih bo aktivnih 71, kar je absolutni rekord. To pomeni, da bo sodelovala kar tretjina vseh slovenskih občin. Poleg občin se lahko s svojimi aktivnostmi pobudi priključijo tudi posamezne organizacije, podjetja ali skupine posameznikov. Svoje aktivnosti slednji registrirajte tukaj.

Slogan ETM 2016 je »Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost«. Več raziskav je namreč pokazalo, da ima trajnostna mobilnost pozitivne učinke tudi na ekonomsko uspešnost občin in mest. Vrednost nepremičnin v mestih z dobro kolesarsko infrastrukturo in učinkovitim javnim prevozom je, denimo, višja. Otroci, ki gredo v šolo peš ali s kolesom, dosegajo boljše rezultate.

Gaza ne more vzdrževati potrebne infrastrukture
V Gazi je le okoli tri odstotke vode pitne. Ljudje pitno vodo slabe kakovosti pridobivajo tudi z razsoljevanjem morske vode. Potrebno infrastrukturo je nemogoče vzdrževati zaradi izraelskih napadov in blokade.

Voda je v Gazi, še posebej v njenih begunskih taboriščih, vredna zlata. 34-letna Nahed Radvan, ki živi z osmimi otroki in razširjeno družino, pravi, da ima njena družina običajno vodo le dva dni na teden. Še takrat voda, ki jo dobijo, ni čista in pitna. Zaradi visoke slanosti nas pečejo oči, je dejala po poročanju Al Džazire. Slaba kakovost vode povzroča tudi številne druge zdravstvene težave, recimo težave s kožo ali trebušne infekcije.

Velik izziv trajnostne mobilnosti je zagotoviti visoko stopnjo dostopnosti in mobilnosti, pri tem pa se izogniti številnim negativnim posledicam. Ravnotežje med pozitivnimi in negativnimi platmi prometa zahteva veliko dobrih idej, celovitega spremljanja stanja in tudi nekaj drznosti. Razvoj trajnostne mobilnosti je zato kompleksen, dolgotrajen in razmisleka poln proces.

Brošura Okolje, promet in zdravje je vzpodbuda in podpora slovenskim občinam pri sprejemanju uravnoteženih odločitev o trajnostni mobilnosti. Podpira tudi njihove aktivnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Je dober vir informacij o tem, kako promet vpliva na naše življenje, okolje in zdravje ter kaj lahko vsi skupaj glede tega ukrenemo.

Slovenija je glasovala za podaljšanje
Predlog Evropske komisije (EK), ki je želela začasno podaljšati dovoljenje za uporabo herbicida glifosata, ni prejel potrebne podpore med državami članicami. Slovenija je sicer predlog podprla.

Predstavniki držav članic so v okviru razprave v odboru za rastline, živali, živila in krmo odločali o kompromisnem predlogu, po katerem bi začasno podaljšali dovoljenje za obdobje od 12 do 18 mesecev. V tem času naj bi Evropska agencija za kemikalije (Echa) objavila mnenje o morebitni rakotvornosti glifosata.

Odgovor AAG na pojasnila MOP o osnutku Uredbe o stanju tal, po zaključeni javni razpravi, ki jih najdemo na strani MOP pod Medijsko središče, z dne 23.8.2016.

AAG ponovno ugotavlja, kljub pojasnilom MOP, da osnutek nove uredbe krši več členov Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki ga je sprejel državni zbor. Osnutek nove uredbe (ki je podrejen ZVO-1 in ga sprejema vlada) navaja, da je pripravljen na osnovi 23.člena ZVO-1, ki določa standarde kakovosti okolja (v našem primeru tal) in sicer njegovega prvega in drugega odstavka.

Ugotoviti moramo, da ga v resnici krši, ker novi osnutek ne sledi 23.členu, njegovemu prvemu in drugemu odstavku.

Družba ZEOS, d.o.o. je v sklopu LIFE projekta Gospodarjenje z e-odpadki lansirala 30 uličnih zbiralnikov za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij v večjem delu Pomurja. Skupaj s podjetjem Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. jih je s podpisom listine predala v uporabo občinam Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina, Turnišče in Velika Polana. Na srečanju so organizatorji projekta napovedali tudi prihajajoče ozaveščevalne dogodke v lokalnem okolju.

Na dogodku v Murski Soboti so organizatorji projekta družba ZEOS, d.o.o. skupaj z lokalnim partnerjem Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. predstavili postavitve uličnih zbiralnikov za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij. S podpisom listine so jih predali v uporabo na večje ekološke otoke v zgoraj omenjenih občinah. Ulični zbiralniki so bili posebej za dogodek vsi zbrani na lokaciji, v prihodnjih dneh pa bodo postavljeni na svoje mikrolokacije, ki bodo tudi jasno označene na spletnem zemljevidu vseh zbirnih točk e-odpadkov na spletni strani projekta.

Zagotovo ste v teh poletnih dneh že naleteli na reklamo Petrola za kavo na poti, v kateri si ona zjutraj zaželi kavo: ”Tisto tvojo, dragi”. No, potem on seveda steče na bencinsko, natoči dva lončka kave in ju doma prelije v navadno skodelico zase in za drago. Kje lončka končata reklama seveda ne pove.

Mogoče boste rekli da dlakocepim, a na Petrolovi spletni strani sem odkrila, da dnevno prodajo preko 15.000 takšnih kav. Preprost izračun da oceno, da letno samo to podjetje ustvari 5,5 milijona odpadnih lončkov in pokrovčkov. Kar zajeten kup.

Katalog predstavlja 12 tujih in domačih zgodb skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v lokalnem okolju vzele v svoje roke in ustvarile koristi zase in za širšo družbo

Organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora so izdale katalog 12 tujih in domačih dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, s katerim želijo motivirati občine, nevladne organizacije, zadruge, civilne iniciative in druge oblike organiziranja na lokalni ravni, da prevzamejo aktivno vlogo pri izgradnji svoje blaginje s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih okoljih.

Turizem je četrta največja globalna industrija, ki kljub občasnim pretresom neprekinjeno narašča, pravi UNWTO in ocenjuje, da so investicije v turizem eden ključnih dejavnikov družbeno-gospodarskega razvoja preko ustvarjanja novih delovnih mest, razvoja infrastrukture in prihodkov iz izvoza. Od leta 1950 se je število mednarodnih prihodov turistov s 25 milijonov, povečalo na 1.133 milijonov leta 2014. Vzporedno s tem naraščajo prihodki, ki naj bi do 2030 dosegli 1,8 milijarde USD, od česar jih v Evropski uniji nastane 40 odstotkov.

Na drugi strani za turizem velja, da porabi veliko energije in drugih virov ter ustvari znatne količine odpadkov. UNEP je ocenil, da je bil leta 2011 mednarodni turizem odgovoren za nastanek 48 milijonov ton odpadkov, kar predstavlja 14 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov na globalni ravni.

Vsak od nas brez pomisleka dnevno prinaša v svoj dom na kupe stvari, ki se po nekaj minutah spremenijo v odpadke. Ponosni smo, če pridno ločimo papir, steklo in embalažo in to odložimo v prave zabojnike. In od tistega trenutka naprej te smeti zginejo izpred oči in niso več naš problem. A zgolj reciklaža ni rešitev!

Morda je čas, da začnemo razmišljati drugače. Bi lahko živeli tako, da bi v našem domu imeli samo stvari, ki jih res potrebujemo, kupovali hrano brez embalaže, šli po nakupih s svojo vrečko iz blaga, čistili z doma pripravljenimi čistili, ki ne škodujejo okolju…? Na prvi pogled se zdi to skoraj misija nemogoče. Kje začeti? Kako? Bomo zaradi tega imeli manj časa, bomo zapravili več denarja?

Več nepovezanih okoljskih raziskav je potrdilo tezo, da morska gladina narašča precej hitreje od pričakovanj. Posledice bi bile lahko hude že do konca stoletja.

Naraščanje morske gladine je proces, ki zaradi segrevanja zemeljskega ozračja traja že nekaj časa. Višje temperature povzročajo topljenje ledu, hkrati pa povzročajo tudi segrevanje in posledično raztezanje vode, zaradi česar gladina morja konstantno narašča.

Znanstveniki pojav že dolgo opazujejo, trenutno splošno sprejeti podatki pa kažejo, da gladina vsako leto naraste za 3,5 milimetra. Različni raziskovalci so bili začudeni nad številko, saj bi morala po podatkih o taljenju ledu gladina naraščati še precej hitreje.

Ob vstopu v Zero Waste mrežo občine sprejmejo ustrezne načrte, cilje in ukrepe, s katerimi nameravajo te cilje doseči. Del načrta je tudi najmanj eno letno srečanje Zero Waste odbora ter posredovanje letnega poročila o tem, kako občina napreduje proti zastavljenim ciljem.

V letu 2015 so vse občine povečale deleže ločenega zbiranja in znižale količine mešanih ostankov, a so vse tudi zabeležile povečanje količin nastalih odpadkov. Mestna občina Ljubljana ni oddala letnega poročila in Zero Waste odbor se ni sestal niti enkrat, zato je edina slovenska občina na poti do družbe brez odpadkov z rumeno oznako.

Nakup in uporaba naprav ter opreme, delujoče na električno energijo ali baterije, predstavlja eno izmed najhitreje rastočih vej potrošnje. Posledica je povečevanje količine odpadkov, ki nastanejo po izteku življenjske dobe naprav. V letu 2013 je bilo v Sloveniji prodanih 28.493 ton tovrstnih proizvodov, ločeno je bilo zbranih 8.539 ton odpadne opreme, kar predstavlja le slabo tretjino (vir: program_ravnanja_z_odpadki_v3.pdf).

Vsa zbrana odpadna oprema je bila ustrezno obdelana in poslana v nadaljnjo predelavo, reciklažni obrati pa so uspešno pridobili surovine, primerne za proizvodnjo novih izdelkov (železo, plastiko, žlahtne kovine itd).

Slabi smo pri kakovosti zraka
Ameriška univerza Yale je izdala podatke za svoj okoljski indeks EPI in Slovenija se je uvrstila v sam vrh sveta skupaj s še štirimi nordijskimi državami. Slovenci najbolj skrbimo za živali in rastline.

Na Yalu so zbrali in primerjali podatke za devet okoljskih dejavnikov v obdobju od leta 2000 do leta 2014 – vplivi okolja na zdravje, kakovost zraka, voda in kanalizacija, vodni viri, kmetijstvo, gozdovi, ribištvo, biotska raznovrstnost in življenjsko okolje ter podnebje in energija. Vsi ti dejavniki pa so sestavljeni iz enega ali več poddejavnikov.

Celostna prometna strategija (CPS) Maribora je nastala v letih 2012 in 2013 v okviru projekta »TRAMOB – izdelava načrta trajnostne mobilnosti v mestu in okolici« in je bila sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Mestni svet MO Maribor je dokument obravnaval in se z njim seznanil na seji decembra 2013.

Gre za dokument, ki upošteva in nadgrajuje obstoječe strateške dokumente mesta in regije ter je bil izdelan v skladu s Smernicami za izdelavo Celostnih prometnih strategij Ministrstva RS za infrastrukturo in prostor iz leta 2012.

Mestna občina Nova Gorica izbrana za izvedbo pilotnega projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v občini

Društvo Focus, Umanotera, Inštitut za politike prostora in Pravno– informacijski center nevladnih organizacij so v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri izbrali občino, v kateri se bo izvajal pilotni projekt skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Na razpis je prispelo devet zelo dobrih prijav, izbrana pa je bila Mestna občina Nova Gorica. Potrebe in potenciali občin za razvoj trajnostnih skupnostnih praks so veliki.

Slovenske občine so bile vabljene k prijavi interesa za izvedbo pilotnega projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v občini. Rok za prijavo interesa je bil 1. julij 2016, namenjen pa je bil občinam, ki želijo razviti in podpreti skupnostne modele delovanja in ki prepoznavajo svojo vlogo skrbnika količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju.

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (EP) v Strasbourgu je 12. aprila 2016 potekalo glasovanje o resoluciji o pridržku EP za podaljšanje uporabe herbicida glifosata v kmetijske namene. Z glasovanjem so evropski poslanci izrazili pomisleke do predloga Evropske komisije (EK) o podaljšanju obdobja uporabe herbicida glifosata v EU za 15 let, ki ga je EK pripravila na podlagi znanstvenih priporočil Evropske agencije za varnost hrane (EFSA).

Obdobje dovoljene uporabe glifosata v EU seje  namreč zaključilo junija 2016, poslanci pa so večinsko podprli podaljšanje uporabe glifosata za 7 let. Med njimi so bili tudi Slovenski poslanci saj je samo g. Lojze Peterle glasoval proti podaljšanju.

Ob vstopu v Zero Waste mrežo občine sprejmejo ustrezne načrte, cilje in ukrepe, s katerimi nameravajo te cilje doseči. Del načrta je tudi najmanj eno letno srečanje Zero Waste odbora ter posredovanje letnega poročila o tem, kako občina napreduje proti zastavljenim ciljem. V letu 2015 so vse občine povečale deleže ločenega zbiranja in znižale količine mešanih ostankov, a so vse tudi zabeležile povečanje količin nastalih odpadkov. Mestna občina Ljubljana ni oddala letnega poročila in Zero Waste odbor se ni sestal niti enkrat, zato je edina slovenska občina na poti do družbe brez odpadkov z rumeno oznako.

Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica
Glede na vrednosti kazalnikov, ki nam jih je posredovalo Komunalno podjetje Vrhnika, so občine uspele povečati ločeno zbiranje iz 76,13 odstotkov (ob vstopu v mrežo Zero Waste) na 80,58 odstotkov v letu 2015. Za 14,46 kg se je znižala količina mešanih ostankov na prebivalca. Na drugi strani pa občine beležijo 3,74 kg na prebivalca več nastalih odpadkov.

Velikokrat je naše življenje zelo naporno in stresno in komaj čakamo na zaslužen počitek. Naslednji meseci bodo v znamenju kolon avtomobilov, ki se bodo po polžje premikali proti izbrani deželi.

V avtih pa utrujeni potniki, ki si gasijo žejo z vodo v plastenkah, tešijo lakoto s hrano, na hitro nabrano na policah bencinskih servisov, zavito v vse mogoče papirčke, folije in plastiko. Ceno tega vsakoletnega preseljevanja narodov pa bo kot običajno plačala narava. Ali pa bo morda letos kaj drugače? Zakaj ne bi tokrat potovali in dopustovali v duhu Zero Waste?

Okoljski kriminal četrta najpogostejša kriminalna dejavnost
Okoljski kriminal je lani v svetu povzročil za 258 milijard ameriških dolarjev škode, kažejo podatki Združenih narodov. To je 26 odstotkov več kot leto prej.

Številke glede okoljskega kriminala, ki med drugim vključuje nedovoljen lov na živali, škodljivo poseganje v gozdove in trgovanje z nevarnimi odpadki, sta v poročilu razkrila Okoljski program Organizacije združenih narodov (OZN) in Interpol.

Svoj delež h končni vsoti so prispevali tudi nedovoljeno izkoriščanje virov zlata in rudnin, nedovoljen ribolov ter goljufanje z izpusti ogljika. "Okoljski kriminal narašča s srhljivo hitrostjo," je opozoril generalni sekretar Interpola Jürgen Stock, poroča nemška tiskovna agencija DPA.