EU KOMISIJA PRIČELA PROTI RS POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV PRI IZVAJANJU DIREKTIVE 2002/49/ES

Republika Slovenija bi morala, kot članica EU po 14.členu  Direktive 2002/49/ES, Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa v svoj pravni red, najpozneje do 2008 leta, sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s  direktivo, vendar vse do danes tega ni storila.

Med drugim bi morala sprejeti »Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah«, zaradi nesprejetega tega programa, že prihaja do hudih posledic, ki imajo ne samo moteče ampak tudi zdravstvene posledice.

Zaradi ne-prenosa te direktive v svoj pravni red je Alpe Adria Green 06.10.2016 vložila prijavo zoper RS Slovenijo na Evropsko Komisijo.

Po elektronski pošti smo 19.10.2016 na AAG iz Evropske Komisije prejeli odgovor, da je Evropska komisija na podlagi naše prijave pričela .postopek za ugotavljanje kršitev zoper Vlado Republike Slovenije zaradi zamude pri izvajanju direktive, predvsem zaradi aglomeracije Ljubljana.

V Alpe Adria Green smo se za to prijavo odločili zaradi številnih prijav prekoračitve hrupa iz območja četrtne skupnosti Moste – Polje MO Ljubljana. Dokončno odločitev pa smo sprejeli na podlagi zaključkov ekološke patrulje AAG, ki smo jo opravili na Bleiweisovi cesti in Veselovi ulici v Ljubljani 26. Septembra 2016.

Eko Patrulja AAG v svojem poročilu med drugim navaja, da stanje v bivalnem okolju na  Bleiweisova cesta in Veselova ulica v Ljubljani postaja nevzdržno zaradi hkratne emisije hrupa, katerega vir je železniški in cestni promet. To je še posebno zaznavno v poletnem času, ko zaradi hrupa stanovalci na tem območju ne morejo odpirati oken, saj se zaradi jakosti hrupa sploh ne morejo pogovarjati.  Prav tako ne morejo biti na vrtovih in na balkonih.

Tedensko vozi mimo hiš 840 vlakov ali v povprečju 120 vlakov na dan (vir M.Kranjc, Slovenske Železnice). Izjemno je moteč tudi hrup opozorilnih piskov zaradi uporabe strojne piščalke. Ti impulzivni hrupni dogodki povzročajo moteče učinke, ki so posledica preplaha. V bližini je tudi postajališče Tivoli in ovinek proge, kjer vlaki pogosto zavirajo in celo ustavljajo (hrup zaviralnih naprav). Posebno je izrazit hrup tudi v času vzdrževanja proge. Državne institucije, čeprav jim je poznano da hrup presega kritične vrednosti, zaradi vpliva železniškega lobija ne ukrepajo.

Bleiweisova cesta v skrajnem delu poteka le 60 (šestdeset) cm od nekaterih stavb. Gost in hiter cestni promet (natančna gostota nam ni poznana), težka tovorna in druga vozila pa poleg hrupa ter onesnaženja zraka (izpušni plini) povzročajo tudi močne tresljaje, katerih posledica so razpoke na zidovih, predvsem v stopniščih, in povešen pod vzdolž nosilnih sten v stanovanjih in stopniščih nekaterih stavb. V bližini je križišče Bleiweisove ceste in Šubičeve ulice, kjer pred semaforjem vozila ustavljajo in pospešujejo.

Cestni promet se je na tej cesti povečal, zaradi zaprtja Slovenske ceste v Ljubljani. Slovensko cesto so zaprli in jo spremenili v peš in kolesarsko pot, ne da bi prej pomislili, kam se bodo preusmerila vozila, ki so prej vozila po omenjeni cesti. Župan Ljubljane je z zaporo te ceste svetu želel pokazati, da ima »ZELENA PRESTOLNICA« v centru mesta urejen promet, obrobje mesta pa ga ne zanima. Zaradi reklame »ZELENE PRESTOLNICE« so zamižale tudi vse institucije RS, ki morale ukrepati, ker se je promet, ki povzroča prekoračitve kritičnih vrednosti hrupa pričel obremenjevati Bleiweisovo cesto in Šubičevo ulico.

V neposredni bližini sta tudi dve enoti vrtca dr. Franceta Prešerna (Prešernova cesta 39 in Erjavčeva cesta 29), kjer so meritve hrupa tudi pokazale preseganje dovoljenih nivojev (vir: Poročilo o meritvah hrupa v okolju pri vrtcu France Prešeren na Vrtači in pri vrtcu France Prešeren, Prešernova 39, leta 2012).

Znani so negativni učinki hrupa na fizično in mentalno zdravje prebivalstva, kar potrjujejo izsledki številnih raziskav. Poleg motenj v komuniciranju, stanovalci ob Bleiweisovi cesti, zaznavajo tudi druge učinke hrupa, kot so motnje spanja in posledično slabše počutje, vznemirjenost in utrujenost. V zgradbah živijo starejši ljudje in otroci, torej ranljive skupine, na katere ima preseženi hrup še posebno škodljive učinke. Nekateri otroci na tem območju imajo izrazite motnje spanja in strahove, posebno v nočnem času.

Na tem mestu je potrebno omeniti še potencialne škodljive somatske in psihične primarne, sekundarne ter terciarne posledice na zdravje, ki izvirajo iz prekomerne izpostavljenosti hrupu.

Hrup je eden pomembnih kazalcev kakovosti življenja, ki v urbanem naselju ni le stvar udobja (npr. ' da si v mestu lahko kupimo vsak dan sveže žemljice', kot je ob priliki pripomnila odgovorna oseba za hrup). Kadar emisije presežejo mejne vrednosti (NOAEL/LOAEL - osnova za opredelitev mejnih vrednosti okoljskega hrupa), je mogoče govoriti o takem vplivu na osebnostne pravice posameznika, ki utemeljuje nastanek pravno priznane škode in s tem tudi odškodninske odgovornosti.

Na podlagi dokumentov, ki smo jih pridobili naknadno RS nima operativnega programa varstva pred hrupom za območji Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor, ki bi ga vlada morala sprejeti že pred leti. Ta operativni program, bi vlada morala sprejeti prav zaradi direktive o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa.

Celotno poročilo Ekološke patrulje AAG lahko preberete na: https://alpeadriagreen.wordpress.com