Najnovejše raziskave kažejo, da se bodo populacije divjih živalskih in rastlinskih vrst do leta 2020 zmanjšale za kar dve tretjini

Živalski in rastlinski svet bi lahko do konca tega desetletja doživela drastičen padec za kar 67 odstotkov v primerjavi z velikostjo populacij pred pol stoletja, kar je posledica človeških dejavnosti na Zemlji. To je ključna ugotovitev danes objavljenega Poročila o stanju planeta 2016, v katerem WWF poziva k nujno potrebnim reformam sistema proizvodnje hrane in energije.

Glede na poročilo, so se svetovne populacije rib, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev v primerjavi z letom 1970 zmanjšale za 58 odstotkov. Če se bo ta trend nadaljeval, bi se lahko populacije vrst do leta 2020 zmanjšale za kar dve tretjini.

Tega leta moramo začeti izvajati tudi zaveze, ki smo jih sprejeli v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, kot tudi pričeti s prvimi ukrepi varstva okolja v okviru novega globalnega Načrta za trajnostni razvoj. Doseganje mednarodnih ciljev ohranjanja biotske raznovrstnosti do leta 2020 bo pripomoglo k izvajanju potrebnih reform znotraj svetovnega sistema za proizvodnjo hrane in energije, ki so potrebne, če želimo omogočiti preživetje prosto živečih vrst po vsem svetu.

»Tekom našega življenje divje vrste izginjajo hitreje kot kdajkoli prej,« je dejal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International. »Ne govorimo le o lepih vrstah, ki jih imamo vsi radi; biotska raznovrstnost je temelj zdravih gozdov, rek in oceanov. Če izginejo vrste, bodo propadli tudi vsi ti ekosistemi in s seboj bodo vzeli tudi čišt zrak, vodo, hrano in ugodne podnebne razmere, ki nam jih nudijo. Imamo vsa potrebna orodja za reševanje tega vprašanja, ki jih moramo začeti uporabljati takoj, če želimo ohraniti živ planet za naše osebno preživetje in blaginjo«.

V poročilu WWF uporablja indeks živega planeta, ki so ga razvili v Zoological Society of London za spremljanje trendov v bogastvu divjih živali.

»Z našim obnašanjem, ljudje spodbujamo zmanjševanje populacij prosto živečih vrst po vsem svetu, in naš vpliv je še posebej očiten v propadanju sladkovodnih habitatov. Vendar pa je treba poudariti, da še vedno govorimo o zmanjšanju, ne o izumiranju. Na nas je, da se kar najbolj potrudimo, da omogočimo okrevanje teh populacij, a tudi ohranimo naravo in karizmatične vrste v naši regiji,« je dejal Martin Šolar, direktor WWF Adria.

Dodatni dokazi Antropocena
Glavne nevarnosti, ki jih izpostavlja poročilo, so neposredno povezane z dejavnostmi ljudi, od izginotja habitatov do uničevanja in prekomernega izkoriščanjem prosto živečih vrst. Prihodnost planeta je izjemno negotova, saj živimo v času, ko ima človeštvo prevladujoč vpliv na spremembe na Zemlji, vključno z morebitnim šestim množičnim izumiranjem. To novo dobo že imenujemo Antropocen.

Poročilo kaže, da proizvodnja hrane potrebne za izpolnjevanje potreb vse večjega števila ljudi, vodi v uničevanje habitatov in divjih živali. Trenutno kmetijstvo zavzema približno eno tretjino celotne površine Zemlje in je odgovorno za skoraj 70 odstotkov porabe vode.

V poročilu avtorji predlagajo vrsto rešitev za spremembo načina proizvodnje in potrošnje hrane, da bi zagotovili, da bi se vsi ljudje hranili na trajnosten način. Poročilo se osredotoča tudi na rešitve v globalnih energetskih in finančnih sistemih, ki so potrebne za zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.

Izkoriščanje planeta do skrajnih mej
Poročilo o stanju našega planeta 2016 temelji na velikem raziskovanju obsega in vpliva človeškega delovanja na naš planet. Eden od teh modelov, ki ga je razvila organizacija Stockholm Resilience Centre, dokazuje, da je človeštvo že prestopilo štiri od devetih »mej planeta« (podnebne spremembe, celovitost biosfere, spremembe v rabi zemljišč ter tokovi fosforja in dušika tj. varnih pragov najpomembnejših ekosistemskih procesov na Zemlji, ki ohranjajo življenje na planetu.

Poročilo vključuje tudi raziskave organizacije Global Footprint Network, ki kaže, da človeštvo trenutno zahteva resurse 1,6 planeta, da bi si zagotovilo blago in storitve, ki jih porabimo v enem letu.

»Glede na to, da porabljamo resurse, ki jih nimamo, smo dosegli kritičen trenutek, ko lahko izkoristimo obstoječe rešitve. Sistemi proizvodnje prehrane, energije in finančni sektor se morajo usmeriti v trajnostne modele,« je dejala Andrea Štefan, vodja politik in zagovorništva v WWF Adria. »WWF Adria spodbuja dialog z gospodarstvom in odločevalci ter predlaga rešitve za spremembo načina poslovanja v regiji«.

Načrtovanje prihodnosti
V poročilu WWF-a se dokazuje, da moramo premisliti o načinu naše proizvodnje, potrošnje, merjenja uspešnosti in ovrednotenja naravnega okolja.

Da bi ohranili okolje ter omogočili gospodarski in socialni razvoj, je potrebna nujna sistematična sprememba, ki jo bodo izvedli posamezniki, podjetja in vlade, da bi se premaknili od kratkoročnega in zastarelega k vizionarskem pristopu, ki spoštuje potrebe prihodnjih generacij.

Poročilo kaže tudi na pozitiven trend, s poudarkom na nedavnih splošnih sporazumih o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju. Posebej izpostavlja Program za trajnostni razvoj, ki bi moral biti ključni vodnik za sprejemanje odločitev do leta 2030, če želimo zagotoviti, da poleg gospodarskih in socialnih interesov zagotovi tudi spoštovanje okolja.

Poročilo o stanju planeta 2016: »Tveganja in odpornost v novi dobi« je enajsta izdaji WWF-ove vodilne publikacije, ki jo mednarodna organizacija za varstvo narave objavi vsaki dve leti. V okviru poročila se je od leta 1970 do 2012 spremljalo več kot 14.000 populacij vretenčarjev več kot 3.700 vrst.

O WWF
WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe.

Za več informacij od delu WWF v regiji obiščite: http://adria.panda.org/sl/ ali Facebook fan page WWF Adria.