|  Oskrba z energijo pomeni moč. V različnih evropskih državah jo državljani in lokalne skupnosti jemljejo v svoje roke. Dobre prakse skupnostne energetike kažejo, da je energije dovolj za vse.
Projekti rabe obnovljivih virov energije v lasti državljanov, zadrug in lokalnih skupnosti so ključ razvoja decentralizirane, bolj demokratične energetike. Zato so Društvo Focus, Umanotera, IPOP in PIC v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri predstavili tri dobre prakse, ki povečujejo neodvisnost lokalnih skupnosti od fosilnih energentov, skupnostim prinašajo finančne koristi ter varujejo okolje in zdravje ljudi.
Elektrarna, ki jo upravlja Vetrna kooperativa Dingwall, je bila postavljena z namenom, da bi od narave dano obilje moči vetra v Škotskem višavju ustvarjalo čim več koristi za tamkajšnjo lokalno skupnost. Solarni skupnostni energetski projekt Recklinghausen je združil občane nemškega mesta kot investitorje v postavitev sončnih elektrarn na strehah stavb v občinski lasti. Energetsko samozadostna Osnovna šola Ostrog iz hrvaškega Kaštel Lukšiča pa je z inovativnim načinom zbiranja sredstev za postavitev sončne elektrarne in ukrepe na področju energetske učinkovitosti zmanjšala stroške za energijo in prihranke usmerila v višanje kakovosti dela z učenci in v nabavo opreme za pouk.
Slovenski centraliziran elektroenergetski sistem z nasedlo investicijo v 6. blok Termoelektrarne Šoštanj rine čedalje globlje v slepo ulico. Politične volje za presekanje gordijskega vozla še ni na obzorju, iz slovenske državne blagajne se iz leta v leto izplačuje čedalje več subvencij za fosilna goriva [1]. Aktualna vlada pravkar pripravlja teren za dodatno subvencioniranje premoga, s katerimi želi brezizhodno premogovno agonijo še dalje prevaljevati na hrbte davkoplačevalcev.
Medtem pa na svetovni ravni krivulje izrabe vetrne in sončne energije v zadnjem desetletju eksponentno naraščajo, cene tehnološke opreme pa dramatično padajo. Pridobivanje energije iz obnovljivih virov je največja nova poslovna priložnost v zgodovini. Poslovna skupnost se je na to (tudi v Sloveniji) že odzvala. Naložbe v obnovljive vire energije so globalno že od 2010 večje od naložb v fosilno energijo, sedaj so približno dvakrat večje. Projekcije za prihodnost napovedujejo še veliko večje razlike.
V Sloveniji trenutno (paradoksalno) nimamo delujoče podporne sheme za obnovljive vire energije. Na Ministrstvu za infrastrukturo jo pripravljajo za konec letošnjega leta. Evropski energetsko-podnebni paket namreč Sloveniji nalaga tudi cilje glede uporabe energije iz obnovljivih virov [2]. Upamo, da bo država v sklopu prihajajoče podporne sheme prepoznala priložnosti in koristi vključevanja državljanov, zadrug in lokalnih skupnosti v sektor proizvodnje električne energije.
S tem dobimo priložnost, da se v izkoriščanje lokalnih obnovljivih virov energije tudi v Sloveniji pogumneje vključijo lokalni akterji, ki bodo bolj kot zunanji investitorji zainteresirani za usmerjanje koristi od pridobljene energije nazaj v lokalno skupnost. V nadaljevanju so opisane tri tuje dobre prakse skupnostnih energetskih projektov, ki pri tem lahko služijo kot navdih.
Moč vetra ustvarja koristi za lokalno skupnost
Vetrna kooperativa Dingwall (Škotska) je bila ustanovljena leta 2013 z namenom, da bi iz obilja moči vetra ustvarili neposredne koristi za čim več ljudi, ki živijo v lokalnem okolju. Kooperativa, ki ima 179 članov, upravlja z vetrno turbino moči 250 kW, ki je postavljena na lokalni kmetiji. Javnost je bila povabljena, da se včlani v kooperativo, pri čemer je bil najmanjši vložek 250 funtov, največji pa omejen na 20.000 funtov. Polovico potrebnih sredstev so zbrali že v prvih štirih dneh od začetka zbiranja ponudb, pri čemer so 75% delež sredstev prispevali posamezniki, ki živijo v krogu 15 km od Dingwalla.
Skupaj je bilo zbranih 1.083.500 evrov, kar je bilo dovolj za postavitev vetrnice. Vetrna turbina ustvarja 7,5% letni donos skozi časovni razpon 20 let. Poleg donosnosti naložbe so člani kooperative deležni tudi davčnih olajšav, lastnik kmetije pa prejema najemnino za uporabo zemljišča. Kooperativa vsako leto od prihodkov nameni 2.000 do 8.000 funtov v skupnostni sklad, ki zagotavlja sredstva za delovanje različnih lokalnih organizacij. V želji po energetski samooskrbi in opuščanju fosilnih goriv se že usmerjajo v nove projekte izkoriščanja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti.
Vetrna zadruga predstavlja možnost nekonfliktne umestitve vetrne elektrarne v prostor. Lokalna skupnost sama odloča o sprejemljivosti projekta ter določi zahteve in usmeritve, ki naj jim projekt sledi. Obenem pa se finančne koristi stekajo k lokalnemu prebivalstvu, tako k članom kooperative, ki so investirali v projekt, kot tudi k lokalni skupnosti preko skupnostnega sklada.
Sončne elektrarne na občinskih strehah
Prebivalci nemškega mesta Recklinghausen so se odločili izkoristiti možnost izkoriščanja sončne energije, ki jo ponujajo strehe v mestu. Mestna oblast je iniciativo podprla in v najem ponudila strehe na stavbah v občinski lasti. Ker so se odločili za tri sončne elektrarne, so bila ustanovljena tri združenja. Ta delujejo po zadružnih načelih, v vsako pa je vključenih 70-80 državljanov. Sončne elektrarne (kapacitet približno 80 kWp) proizvedejo skupno 195 MWh električne energije na leto.
Investicijska vrednost projekta je znašala približno 250.000 EUR. Državljani so se lahko vključili v projekt z investicijo v višini 500 EUR, medtem ko je povprečna investicija znašala 3.300 EUR. Tisti, ki so vložili v projekt, so vsako leto upravičeni do donosa od prodane električne energije. Tako vložena sredstva ostajajo v lokalnem okolju. Tudi župan je investiral v projekt.
Množično financiranje (crowdfunding) tudi za energetske projekte
Osnovna šola Ostrog v hrvaškem Kaštel Lukšiču si je zadala za cilj, da bodo postali energetsko samozadostni in energetsko učinkoviti ter tako zmanjšali stroške za energijo. Lokalno skupnost so preko kampanje množičnega financiranja na spletni platformi Indiegogo povabili k investiranju v ukrepe za zmanjšanje porabe energije in postavitev sončne elektrarne ter na ta način zbrali 10.000 USD.
Po energetski sanaciji stavbe, zamenjavi ogrevalnega sistema in razsvetljave ter postavitvi sončne elektrarne je šola energetsko samozadostna. Prihranjena sredstva usmerjajo v višanje kvalitete dela z učenci in nabavo potrebne opreme za pouk. Projekt ima zaradi vključevanja mentorjev in učencev velik multiplikacijski učinek v celotni lokalni skupnosti.
[1] Strokovne podlage za pripravo prvega letnega poročila o izvajanju OP TGP-2020, Priloga 3: Okolju škodljive subvencije (Center za energetsko učinkovitost IJS)
[2] Najmanj 25% delež OVE v končni bruto uporabi energije do leta 2020. |
NE ZAMUDITE
