Piše: Igor Kernel v novih Misterijih www.misteriji.si

Staroverci - znanstveno ...
Ko govorimo o ostankih starih verovanj, ki imajo svoj izvor še v zgodnjem srednjem veku, ko se je začelo pozno pokristjanjevanje (nekatera so morda še starejša), se je za te ostaline pri nas v zadnjem času uveljavil naziv »staroverstvo«. Potem ko so začele nastajati resne študije na to temo, je nastopil čas, da svoje mnenje o tem širši javnosti predstavijo tisti, ki se z njimi ukvarjajo poklicno.

V Slovenskem etnografskem muzeju so na okrogli mizi z naslovom »Kako etnologi mislimo staroverstvo« pojasnjevali številnim obiskovalcem, kako tolmačijo doslej zbrano gradivo na to temo.

Bolnikom s KOPB vsak najmanjši telesni napor predstavlja veliko oviro.

Pretirana zadihanost ob manjših telesnih naporih, težka sapa, izkašljevanje in pljuvanje so glavni znaki kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), zaradi katere vsako leto umre od 500 do 600 ljudi, od 90 do 95 odstotkov bolnikov je kadilcev (aktivnih, bivših ali pasivnih). "Bolnikov s KOPB ne prepoznamo na cesti. Pogosto se zadržujejo doma, s svojimi težavami s pljuči se skrivajo za domačimi zidovi. Bolezen se lahko vleče desetletja in marsikateri bolnik kadilec pove, da če bi vedel, kaj se mu lahko zgodi, ne bi nikoli začel kaditi," je na okrogli mizi z naslovom KOPB – Kako izboljšati kakovost bolnikovega življenja povedal Matjaž Fležar, internist in pulmolog v Bolnišnici Golnik.

Premalo vitamina B12 ima lahko resne in nepopravljive posledice za zdravje. "Pomanjkanje vitamina B12 ima lahko resne in nepopravljive posledice. Nujno potreben je za rast krvnih celic, delitev in tvorbo celic, delovanje ščitnice, sintezo mielinskih ovojnic ter za normalno delovanje možganov in živčevja," pravi Alja Dimic, dietetičarka iz Centra Holistic.

Težaven zaradi vsrkavanja

Vitamin B12 ali kobalamin je v vodi topen vitamin. V telesu se izloča z žolčem in telo ga lahko ponovno absorbira. Težava nastane, kadar do vsrkanja ne pride oziroma ga je premalo, kar je posledica obolenja in slabega delovanja drugih telesnih procesov ter pomanjkanja preostalih potrebnih hranil.

Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

ČLOVEKOVO NEDOHAJANJE SAMEGA SEBE
Človekov zgodovinski razvoj se ne odraža samo v tehnološkem, znanstvenem in komunikacijskem segmentu, temveč tudi v drugih, kjer morda ni toliko opazen kot pri različnih merljivih, "otipljivih" in "konkretnih" vidikih sodobnega časa, pa naj gre za različne vrste odnosov (odnos do drugih, do življenja, do realnosti, do sebe samega …) ali pa osebnostni in duhovni razvoj.

Človekov razvoj skozi nekaj desettisočletij je omogočil ne le skladnosti z vsakokratnim okoljem ("življenje z naravo"), temveč tudi skladnost človeškega razvoja na vseh različnih nivojih, tako na primer na okoljskem, odnosnem, genskem. Strmo vzpenjajoča spirala vsestranskega razvoja, ki smo ji priča v zadnjem času, ne nadaljuje svoje poti enakomerno na omenjenih nivojih. Tako znanost in zlasti razvoj komunikacij daleč prehitevata mnoga druga področja, na katerih se človek prav tako razvija, kar samo po sebi – civilizacijski dejavnik – človeka postavlja v neugoden, stresni položaj.

Poslanstvo človeka
Preseči iluzijo, majo, je naloga človeške rase, ki jo že tisočletja oznanjajo preroki. Dvigniti se nad dvojnost stvarstva, zaznati enost vsega in se ponovno zliti v ta Izvor je človekov najvišji cilj. A dokler je podložen dualističnim prividom narave, je njegova boginja maja z dvema obrazoma.

Kompleksno naravo človeka je mogoče zares spoznati šele z razumevanjem njegove notranjosti in pojavov kot so zavest, misli, čustva, občutki, osebnost, ego. Vsi ti pojavi so odslikave dogajanj na etrski astralni, mentalni in drugih subtilnih ravneh. Človek se ne zaveda obstoja subtilnih teles, čeprav jih nenehno uporablja.

Piše: Aurigo

Jok moškega, je odpuščanje samemu sebi! Za vse kar si storil. In za vse kar nisi. (Aurigo)

Dolgo časa sem čakal, da sem kaj takšnega opazil v Sloveniji. Prekmurske žitne kroge sem nekako zamudil (zadnji krog v letu 2014, bilo je do leta 2014 13 žitnih krogov), ti pa so se na dolenjskem koncu pojavili po viharnem vremenu po majskem petku in soboti. Ni še rečeno, da gre 100 % zares za žitne kroge, ker manjka posnetek iz zraka, kjer bo razvidno, za kakšen piktogam gre. Ali so delo neurja, morda kakšnega šaljivca ali pa gre za resnične prave žitne kroge bo pokazal čas.

Poligon stvarnosti
V polju zavestne energije obstajajo individualne točke zavedanja - živa bitja. Zavest in življenje izhajata iz Izvora kreacije, ki ga imenujemo tudi Enost, Univerzalna zavest, Eno življenje, Stvarnik ali Bog; to je entiteta, ki se je z razumom ne da dojeti.

Živa bitja so opazovalci, ki opažajo kreacijo in se iz nje učijo. Človek kot najpopolnejši opazovalec je sebe zavedajoč se delec Univerzalne zavesti, ki je sposoben prodreti v skrivnost lastne narave in svojega izvora.

Igra svetlobe
Einstein, ki je bil vse življenje učenec velikega filozofa Spinoze, je pokazal, da je hitrost svetlobe edina konstanta v univerzumu nenehnih sprememb. Z nekaj izenačevalnimi potezami svojega peresa je pregnal iz vesolja vsako fiksno realnost, razen svetlobe. Njegovo slavno formulo E= mc2 je treba razumeti v smislu, da sta energija in masa pravzaprav le svetloba, ki zavzema različne pojavne oblike.

Na absolutu svetlobne hitrosti temeljijo vsi človeški standardi časa in prostora, ki nista abstraktno večna, temveč relativna in končna faktorja. Z drastično spremembo pogleda na materialno stvarnost, ki pa jo še danes napačno razlagamo, je Einstein segel čez stoletja k indijskim modrecem, ki so razglasili stvarstvo za varljivo svetlobno sliko – majo.

Podvig priprave celovite predstave o stvarnosti, popisan v dveh ducatih nadaljevanj, je pri koncu. Njegov cilj je bil povezati fiziko z metafiziko in pripraviti enotno teorijo stvarnosti, torej koncept, ki na enoten način razlaga tako zunanji svet kot svet človekove notranjosti.

Zaslužil bi si, da bi se ga lotila ekipa resnih znanstvenikov, a žal je dobrih strokovnjakov, ki se podajajo preko ozkega okvira materialnosti, zelo malo. Sintezo fizike in metafizike je lažje izpeljati strokovnjaku s področja duhovnosti. Dokler smo namreč prepričani, da je materialnost osnova stvarstva, smo v slepi ulici.

Kdaj ste nazadnje oprale modrčke? Še pomembneje – kako ste to storile? Britansko podjetje Rigby & Peller, znano po liniji spodnjega perila, ima za ženske, ki ne vedo, ali se stvari lotevajo prav, odgovore.

Modrčke je treba oprati po vsakem tretjem nošenju, pravi Candece Etafo, poslovodja njihovega butika na newyorški Peti aveniji, ki je za Huffington Post pripravila zbirko nasvetov. Ob tem pa je poudarila, da istega modrčka ne smete nositi tri dni zapored. "Če ga nosite tri dni zapored, ga boste raztegnili. Bi tako delali s svojim najljubšim parom čevljev ali hlač? Ne." Etafova svetuje, da ne nosite nepretrgoma enega in istega modrčka, naj vam bo še tako všeč.

Atlantida
Četrta rasa je po zatonu Lemurije zaživela na celini, imenovani Atlantida, sredi Atlantskega oceana. O tej rasi je v neuradnih virih in besedilih še največ slišati. To je bila zelo tehnološko in duhovno napredna rasa, ki je uporabljala tehnologijo za izkoriščanje eterične energije. Znali so s pridom uporabljati energijo kristalov in presajevati telesne organe. Znanost so uporabili tudi v črnomagijske namene, zloraba znanja pa je slednjič povzročila uničenje kontinenta, ki je v »vesoljnem potopu« izginil v morju pred cca 12.000 leti.

Preživeli prebivalci Atlantide, ki so se rešili na višje ležeče predele sveta, največ v tibetanske gore, so po potopu osnovali nove civilizacije pete, sedanje rase. Zgodba o Noetu v Svetem pismu ima realno podlago. Rešene so bile številne rastlinske in živalske vrste.

Lemurijska rasa
Planet se je še nadalje zgoščal in prišlo je do pojava tretje rase, ki je zaživela na kontinentu sredi sedanjega Tihega oceana, imenovanem Lemurija. Lemurijci so bili rasa, ki je dobila spolna telesa. V kabali je ta rasa imenovana Adam Solus. V prvi fazi so bila bitja dvospolniki, osebki so imeli moške in ženske spolne organe, razmnoževali pa so se s samooploditvijo. Zarodek je odraščal v vreči na trebuhu, podobno kot pri kengurujih.

Da bi se površina planeta hitreje strjevala, je bilo potrebno več zavestne energije. Ta se dovaja planetu skozi bitja, ki ga naseljujejo in delujejo kot antene - sprejemniki za kozmično energijo. Zato so Lemurijci dobili rep, imenovan kundartiguador, ki je energijo intenzivneje usmerjal v tla. Ko se je zemeljska skorja dovolj utrdila, je bil rep človeku na fizični ravni odstranjen. Njegov ostanek je trtica.

Z vpogledom v najstarejšo zgodovino človeka smo se dotaknili njegovih korenin in spoznali, kako se je projekt Človek odvijal. Tokrat pa poglejmo, kako so se oblikovale človeške družbe. Zanima nas razvoj zemeljskih ras in podras. A preden se v to poglobimo, nekaj besed o zakonitostih kreacije.

Vsaka kreacija ima določeno spiritualno nalogo. V času kozmičnega izdiha se rodi, diferencira, izpopolnjuje in zgošča, v času vdiha pa se zopet združuje, postaja vse bolj eterična in se nazadnje vsrka v Izvor. Nastopi doba počivanja, pralaja, nakar se ciklus ponovi.

Piše: Sonja A. Mrak

Ali je prekletstvo stare ciganke vzrok nenavadnih prometnih nesreč?

Nemško javnost že nekaj časa zanimajo zgodbe o nenavadnih prometnih nesrečah na avtocesti A12. V bližini mesta Halle, med 98. in 102. kilometrom te avtoceste, se že več let dogajajo tragične avtomobilske nesreče, katerih vzroka ne morejo odkriti niti najbolj priznani prometni strokovnjaki. Samo v enem letu se je na tem delu smrtno ponesrečilo 18 ljudi.

Pusti, da ti zrak šepeče zgodbo (Aurigo)

Minilo je že dobrih petnajst let odkar so me močno poklicale energetske črte matere Zemlje, posebej v Ljubljani. V tem času sem obredel skorajda vsa slovenska mesta, ki so bila pred letom 1990 občine ter vmes še kakšno novo občino. Ko pogledam nazaj, lahko zatrdim, da energetska razmerja slovenskih mest ostajajo bolj ali manj enaka. Brez kakršnih večjih sprememb. Kaj je za to krivo, mi ni povsem jasno? Nekaj lahko predvidevam, tam kjer se izmenjuje veliko ljudi, kot so za primer turisti, tam so energetske črte tudi bolj živahnejše.

Pri teh mojih pohajkovanjih po Sloveniji sem opazil še nekaj, da določeni red tudi skrbi za močnejše delovanje energetskih črt. A obstaja naravna danost, ki lahko tudi izjemno vpliva na moč zmajeve črte in to je voda. Bodisi da je to reka ali morje. Za lažje razumevanje bom navedel dva primera. Prvi primer je katedrala Notre Dame v Parizu, ki je postavljena na otoku na reki Seni. Drugi primer je Dioklecijanova palača v Splitu, ki sem jo podrobneje razodkrival v preteklem letu in leži tik ob morju.

Znanstveniki iz Univerze v Kaliforniji so ugotavljali, zakaj imajo zebre proge, piše britanski Telegraph. Po številnih teorijah naj bi bile zebre črno-bele, ker v čredi tako zmedejo plenilce, druga teorija pravi, da s tem lažje uravnavajo svojo telesno temperaturo, tretje, da lahko v čredah s pomočjo prog prepoznavajo druge živali.

Znanstveniki niso odkrili nič novega, saj so le potrdili ugotovitve švedskih in madžarskih znanstvenikov, ki so ugotovili, da s črno-belim krznom odvračajo insekte. Obadi so se izogibali črno-belemu krznu zeber, prav obratno pa je bilo s črnimi in rjavimi konji.

Raziskovalci ovrgli preteklo prepričanje o okvari sluha.

Vse žurerje, ki vrsto let hodijo na glasne koncerte in v nočne klube, so pred leti strokovnjaki opozarjali, da si lahko poškodujejo sluh. A nove raziskave so pokazale, da je za okvaro sluha dovolj že ena glasna prireditev ali dogodek. Ameriški raziskovalci kot posledico izpostavljajo, da imajo lahko ljudje že pri normalnem pogovoru v restavracijah ali na športnih tekmah težave s sluhom.

Vera in doktrina cerkve
Pri obravnavi verskih vprašanj je potrebno ločiti tri stvari: krščanski nauk, cerkveno doktrino in osebno vero posameznika.

Krščanski nauk, ki je bil na podlagi evangelijev zabeležen v Sveto pismo pred dvema tisočletjema, ni bil namenjen človeku z današnjim intelektom, zato zahtevnega sodobnega človeka ne more zadovoljiti. Na tem mestu se ne bomo spuščali v analiziranje številnih nedoslednosti, pomenskih nasprotij med staro in novo zavezo in manjkajočih informacij, ki bi dale dokumentu večjo verodostojnost. Kot vsak nauk bi se tudi krščanski moral spreminjati in prilagajati resnici, kakor jo spoznavajo tisti, ki nadgrajujejo znanje v toku svojega razvoja. Plemenita Kristusova načela in priporočila, ki nedvomno imajo svojo vrednost,  je potrebno razumeti v pravem kontekstu.

Dejstva na rešetu
Kaj pa o sodnem dnevu, koncu sveta in vstajenju pravi UPS?
Sodni dan v smislu, kakršnega podaja krščanski nauk, ne obstaja. Bog oz. Veliki intelekt ne zavzema vloge sodnika in ne napoveduje, kdaj bo (in po čigavih merilih?) vrednotil delo posameznih duš. Bog ali Kristus kot sodnik ne obstajata, saj sta dobro in slabo karakterizaciji, ki jih je izumil človek in Bogu ne pomenita prav nič.

Če bi termin (dan sodbe) po smislu poskušali umestiti v objektivno stvarnost, potem je sodni dan tisti dan v onostranstvu, ko se duša skozi retrospekcijo minulega življenja (inkarnacije ) na osnovi svoje vesti zave svojih napak v minulem življenju.

Pekel, vice in nebesa
Krščanski nauk govori o peklu, vicah in nebesih kot o duhovnih področjih, kjer po smrti bivajo duše, glede na to, kaj so si s svojimi deli v življenju zaslužile. Sveto pismo obravnava pekel kot resničen, konkreten kraj ognja in trpljenja.

Toda to pomembno predstavo in vitalni del verske doktrine je papež Janez Pavel II  zavrnil. Leta 1999 je dejal, da »pekel ni kazen, ki bi nam jo naložil Bog od zunaj, temveč izživetje pričakovanj, ki si jih ljudje zamislimo za časa življenja. Rekel je: Pekel je rezultat stališč in ravnanj, ki se razvijejo za časa življenja. Takega kraja, kot pekel, ni. Tako »nebesa« kot »pekel« so (s papeževimi besedami) »stanje duha«.

Duša
Temu pojmu velja posvetiti nekaj več pozornosti. Termin duše se je ustalil v krščanski tradiciji in predstavlja sedež življenja v fizičnem telesu. Dušo nekateri imenujejo življenjska bit, iskra življenja ali individualni intelekt.

Predstava o duši kot nematerialnem, vendar bistvenem delu človeka naj bi nastala v davnini. Vsi davni starogrški misleci so duši pripisovali poseben pomen, toda smatrali so jo le kot del telesa. Platon, ki so ga kasneje povzele prvotne krščanske skupnosti,  je popolnoma spremenil dotedanjo filozofijo in trdno postavil nov mejnik tudi pri razumevanju duše.

Mnogi imamo, v veri, da jim pomagamo, navado prevzeti nase bolečino drugih. Da bi jih zdravili. Prevzemanje nase bolečino drugih ne služi niti nam, niti njim. Spomnite se primerov, ko ste prevzeli nase bolečino drugih. Ali je to osebi, katere bolečino ste prevzeli, pomagalo? Ne. Je pomagalo vam? Ne. Namesto, da bi vas to pomirilo, vas je privedlo v stanje lastnega neravnovesja in težkega počutja.

Šele takrat, ko NE prevzamemo nase bolečine nekoga drugega, smo za to osebo popolnoma prisotni. Biti za nekoga popolnoma prisoten je največje darilo, ki ga lahko nekomu damo, se vam ne zdi? V takem trenutku stopimo v stanje umirjenosti. S tem vzpostavimo sveti prostor za ostala bitja okrog nas, ki se nato po svoji izbiri zdravijo sama, ali pa ne. Mi ne moremo zdraviti drugih, posebej še ne na način, da prevzemamo nase njihovo bolečino. To ne deluje.

Zloraba Boga
Bistvenega pomena je zavedanje o enakosti ljudi. V splošnem ni posameznikov, ki bi imeli neprimerljivo večje sposobnosti in potenciale od drugih in bi potemtakem zaslužili vzvišen položaj v človeški družbi. Iz UPS je enakopravnost posameznih individualnih intelektov jasno razvidna, ne pa tudi iz krščanske doktrine.

Neenake obravnave so v krščanstvu deležni mnogi, npr. moški in ženske ter verni in neverni. Manjvrednost Eve, ki se prenaša na celotni ženski rod, izhaja iz trditve, da naj bi bila ta ustvarjena iz Adamovega rebra. Taka trditev ni vredna zaupanja, saj objektivno ženska ni v ničemer slabša od moškega.