Življenjski slog brez odpadkov gre z roko v roki s kupovanjem blaga iz druge roke. S tem se izognemo nepotrebni embalaži ter preprečimo, da bi stare, še zmeraj uporabne stvari pristale na smetišču.

V Sloveniji imamo kar nekaj trgovin z rabljenimi oblačili, centrov za ponovno uporabo, starinarnic (glej Karto mojstrov), bolšjih trgov, predvsem pa je rabljeno blago postalo veliko bolj dostopno s spletnimi portali. Pri nas sta najbolj znana Bolha.com in najbolj solidarnostni Podarimo.si. Na teh mestih se lahko reči, ki jih več ne potrebujemo, znebimo, jim zagotovimo nove lastnike ter se s tem izognemo »proizvajanju« dodatnih smeti.

Onesnaževanje okolja, v katerem živimo, postaja vse večja težava sodobnega časa in se dotika prav vsakega posameznika, prav poseben problem pa predstavljajo avtomobili in druga prevozna sredstva z notranjim izgorevanjem. To je inženirje uveljavljenega proizvajalca pnevmatik Goodyear spodbudilo k pripravi inovativne avtomobilske pnevmatike, ki naj bi pripomogla k zmanjšanju količine toplogrednih plinov, ki so kljub manjšim emisijam avtomobilov še vedno problematični.

Pri Goodyearu so tako pripravili koncept pnevmatike, ki čisti zrak med vožnjo. Gre za pnevmatiko, ki se povsem razlikuje od tistih, ki smo jih vajeni, saj je izdelana s pomočjo tridimenzionalnega okvirja iz reciklirane gume in je prozorna, v njej pa raste mah. Mah ob prisotnosti sončne svetlobe »vpije« ogljikov dioksid iz okolja in vanj sprosti kisik ter s tem pripomore k čistejšemu zraku.

Vsakdanji tempo sodobne družbe, ki nam narekuje, da živimo (pre)hitro in da moramo zreti le naprej. Razvoj in tehnologija, to sta tista najpomembnejša dejavnika, ki bosta rešila svet. Medijska sporočila nam na vsakem koraku predstavljajo prednosti novih izdelkov.

Nova in izboljšana linija odstranjevalca ličil, pa nova odišavljena verzija papirnatih robcev in še bolj vpojni plastični higienski vložki, v tem je prihodnost. Saj nam ti izdelki vendar optimizirajo čas in izboljšajo življenjski standard, ko pa jih po uporabi zgolj odvržemo in z njimi nimamo več opraviti. Pa je res tako?

Rezultati dveh desetletij raziskovanja (Benveniste, Emoto in drugi) počasi spreminjajo privzgojeno prepričanje, da je voda del nežive narave. V nekaterih eko šolah se že učijo, da je voda del žive narave. Ima svojo naravno energijo in frekvenco, ki dobrodejno deluje na naše telo. Toda – voda ima veliko naravno moč, samo če se dobro počuti.

Če želimo vedeti, kako se voda počuti in v kakšnem stanju je, moramo pogledati njen obraz. Japonski znanstvenik dr. Masaru Emoto je iznašel posebno tehniko, ki razkriva obraz vode. Kapljico vode globoko zamrznemo na -30 °C, nato pa si jo ogledamo pod mikroskopom pri 200- do 500-kratni povečavi in jo fotografiramo.

Ura za Zemljo - Drastično upadanje biološke raznovrstnosti zahteva nujno ukrepanje za reševanje planeta

WWF poziva slovenske občine in državljane, da v soboto, 24. marca, izklopijo luči med 20:30 - 21:30 uro in se pridružijo največji svetovni akciji za zdrav planet

WWF-ova pobuda Ura za Zemljo (Earth Hour) bo ponovno združila na milijone ljudi po vsem svetu, ki bodo pokazali svojo zavezanost zdravem planetu. Ker se naš skupni dom sooča z dvema velikima izzivoma, podnebnimi spremembami in propadanjem biološke raznovrstnosti, se bo največja svetovna okoljevarstvena akcija osredotočila na mobilizacijo posameznikov, podjetij in vlad, da postanejo del razprave in iskanja rešitev, ki so potrebne za gradnjo trajnostne prihodnosti.

Ko se rastline spomnijo...
Piše: Majda Ortan, Cora agrohomeopathie

Tu in tam pricurlja na dan tisto, kar je skrito človeškim očem. Tisto, kar je za "trenirane" mase ljudi vsaj težko doumljivo, če že ne neverjetno, za Naravo in za Naravni red pa je to naravno in prastaro. Je prav, da misteriji padajo?  Da se za odstrtimi koprenami kažejo povsem nove možnosti, ki nam spreminjajo življenje? Prav je tako, v imenu življenja planeta, boljše sedanjosti in boljše prihodnosti. Je boljše relativno? Boljše je povezano z uravnovešanjem, dojemanjem Naravnega reda in s tem z možnostmi, da ga dejansko spoznavamo, dojamemo, sprejmemo, upoštevamo. Ne, to ni nazadovanje, to je napredek, ozaveščanje in opolnomočenje.

Kvantna fizika in biofizika že desetletja argumentirano in jasno pojasnjujeta, da je potrebno odložiti Newtonova očala. Kot kaže, to tistim, ki krojijo šolske sisteme, ne gre prav lahko od rok. To, kar je ljudem vidno in otipljivo, ni edina resničnost. To je le omejena zaznava, kajti delci snovi imajo dvojno naravo - obnašajo se kot materialni delci in kot energija, elektro-magnetno valovanje. Zakaj bi se torej zaradi nevednosti odpovedali Naravnim Resnicam? Tudi, če jih ljudje iz katerih koli razlogov ne priznavajo, so to žive Resnice, je to naravno Življenje. Hudo postane, ko nevednost povzroča škodo, trpljenje, bolezni, lakoto, uničenje, smrt. Nevednost to povzroča nevednim... zato je dobro, da tu in tam pricurlja na dan tisto, kar je skrito človeškim očem in tako imenovani inteligenci ljudskih množic.

Ris je dragocen simbol naše naravne dediščine, katerega izumrtje moramo preprečiti
V nedeljo smo obeležili mednarodni dan divjih oz. prosto živečih živali pod okriljem Združenih narodov, ki je letos posvečen velikim mačkam pod sloganom Velike mačke: ogroženi plenilci. Velike mačke so simbol ohranjene narave in skrbijo za ravnovesje vrst v naših ekosistemih, a se danes mnoge soočajo s številnimi pritiski in celo izumrtjem.

Kakor je lev simbol Afrike, je ris dragocen simbol naše naravne dediščine. Prisotnost risa pozitivno vpliva na celoten ekosistem, zato je njegov obstanek v dinarski regiji zelo pomemben. WWF Adria v Sloveniji in na Hrvaškem sodeluje v dveh mednarodnih projektih, katerih namen je zagotoviti rešitve za grožnje, ki ogrožajo preživetje risa.

Evropska komisija je objavila Strategijo o plastiki v krožnem gospodarstvu. Prinaša celo paleto ukrepov in priporočil za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja ter bolj ekonomične rabe plastike. Na primer, že samo globalna proizvodnja in (so)sežig plastike letno proizvedeta za 400 milijonov ton CO2ekvivalentov izpustov.

To je enako kot vsi letni izpusti Velike Britanije skupaj in 25-krat več kot vsi izpusti Slovenije leta 2014. Hkrati pa izgubljamo dragocene vire, zato Ekologi brez meja in širše Zero Waste gibanje pozdravlja novo strategijo.

Post praviloma razumemo kot odrekanje hrani za določeno obdobje. Naj to ne bo razlog, da zaprete okno brskalnika, saj ne bomo govorili o prehranskem, ampak plastičnem postu. Za zdrav duh v zdravem telesu (in zdravem okolju) lahko poskrbimo tudi z izogibanjem plastiki, sploh tisti, ki jo uporabljamo le kratek čas.

V času plastičnega posta med 14. februarjem in 29. marcem bomo tukaj in na naših družbenih kanalih objavljali informacije o problematiki plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in alternativah.

Vlada nadaljuje s postopki ne glede na to, da so Pomurci že večkrat zahtevali izbris hidroelektrarn na Muri iz vseh dokumentov, tudi Energetskega koncepta Slovenije

Zveza društev Moja Mura, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave in Muzej norosti, Trate, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, sta 9. februarja predsedniku Vlade RS že drugič poslala prošnjo za sestanek z lokalnimi iniciativami združenimi v kampanjo Rešimo Muro!.

Trenutno poteka zaključek javne razgrnitve Energetskega koncepta Slovenije (EKS), v katerega so še vedno vključene hidroelektrarne na Muri. Eden zadnjih posvetov bo organiziran 22.2. v Mariboru, potem ko je Ministrstvo za infrastrukturo 19. januarja po zaključku javne obravnave na predlog EKS objavilo seznam vseh prejetih pripomb zainteresirane javnosti, končni osnutek pa bo sprejet 2.3.2018.

Le še tretjina največjih svetovnih rek ostaja prosto tekočih in te je potrebno zaščititi, med njimi je tudi slovenska Mura
WWF International je pričel kampanjo za ohranitev zadnjih svetovnih prosto tekočih rek. Kampanja želi mobilizirati ljudi po vsem svetu, da s skupnimi močmi ustavimo gradnjo škodljivih jezov, zaščitimo divje živali ter lokalne skupnosti ob naših najbolje ohranjenih rekah.

WWF International je prepoznal reko Muro kot enega najbolj perečih problemov trenutno v Evropi, saj ji grozi izgradnja hidroelektrarn, ki bi ogrozila izredno naravno bogastvo slovenske Mure ter širše regije evropske Amazonke.

Parlamentarni odbor potrdil vladni predlog o dodatnih stroških za končne uporabnike električne energije

DODATNO FINANCIRANJE TEŠ PREKO PLAČEVANJA STORITVE PRIMARNE REGULACIJE:

Parlamentarni odbor potrdil vladni predlog o dodatnih stroških za končne uporabnike električne energije

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil vladni predlog spremembe 8. člena predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1), ki spreminja 74. člen obstoječega Energetskega zakona. Na videz »nedolžna« sprememba razširja polje za plačevanje zagotavljanja sistemskih storitev, s čimer se omogoča dodatno stekanje denarja za delovanje TEŠ.

Odgovor na včerajšnje zavajajoče izjave DEM Rešimo Muro - pred trenutnim stanjem

»Poglabljanje struge reke Mure in spreminjanje obrečne strukture reke ter izsuševanje mrtvic, ob omenjenem padanju podtalnice, je mogoče preprečiti tako, da se tok reke Mure upočasni, kar pa je mogoče izvesti z ustreznimi - sonaravno urejenimi - zajezitvami rečnega toka.

Ena od možnih oblik zajezitve, ki lahko ima pozitiven vpliv na prej omenjene težave in ne povzroča obremenitev okolja, temveč mu z ustrezno spremljevalno in drugo infrastrukturo omogoča tako naravni kot družbeni razvoj, je izgradnja hidroelektrarne,« so zapisali v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM).

Po zadnji Raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2017 dobra petina slovenskih gospodinjstev razmišlja o prehodu na drugačen način ogrevanja ali dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja prostorov saj jim gretje predstavlja največji strošek za energijo. 

Skoraj tri petine teh gospodinjstev kot razlog navaja znižanje stroškov gretja oz. bolj varčen način gretja. Vse več gospodinjstev motivira zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih z gretjem povzročajo. Pogosto pa je razlog za razmišljanje o menjavi ugotovitev, da se življenjska doba obstoječega načina gretja počasi izteka. Gospodinjstva v enodružinskih hišah so bolj zainteresirana za spremembo ali dopolnitev načina gretja od gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah.

NJENO VELIČANSTVO - VODA

Piše: Majda Ortan, Cora agrohomeopathie®

Zmotno je mnenje, da o vodi vemo vse. Večina ljudi jo obravnava kot samouveuvno, kot naravni vir, ki nam je na voljo za pitje, umivanje, kuhanje. Teče iz naših pip in le kadar je dobava reducirana, se v pomanjkanju udobja spomnimo na blagre, ki nam jih voda v življenju omogoča. Dobesedno nam pada z neba in kadar je deževnih padavin premalo, si za kmetijske, vrtnarske in vrtičkarske potrebe  pomagamo z namakanjem in tako koristimo vodne zaloge.

Pozimi smo (bili) v naših krajih vajeni snežnih padavin, poleti soparnih dni. Vemo, da je pitje zadostnih količin vode za zdravje organizmov potrebno. Kakšen je naš odnos do vode in kako z njo ravnamo, kaže, kako malo poznamo njeno dušo, njeno inteligenco in njen pravi pomen za življenje. Prepričani smo, da ima voda tri agregatna stanja - trdno, tekoče in plinasto.

Dunaj velja za eno najčistejših mest na svetu. Zahvala za to gre med drugim tudi dunajskim okoljskim redarjem, imenovanim Waste Watchers, ki letos praznujejo deset let svojega delovanja. Kljub globam, ki dosegajo tudi 2.000 evrov, med Dunajčani uživajo 85-odstotno podporo.

V desetih letih odkar delujejo okoljski redarji na Dunaj beležijo za kar 60 odstotkov manj ilegalno odvrženih hladilnikov, 58 odstotkov manj ilegalno odvrženih kosovnih odpadkov in 17 odstotkov manj zavrženih nakupovalnih vozičkov. Letno se na tleh znajde 123 milijonov manj cigaretnih ogorkov, lastniki psov pa vsak dan napolnijo 100.000 vrečic za pasje iztrebke.

V nekaj preteklih letih je gibanje za družbo brez odpadkov preraslo najbolj drzna pričakovanja številnih ljudi. Zero Waste mesta nastajajo po vsej Evropi in po svetu. Kako naj mesto začne izvajati takšen načrt?

Organizacija Zero Waste Europe je objavila Zero Waste Masterplan - modularni vodnik postopnih korakov do družbe brez odpadkov na ravni občine. Navidezno kompleksen proces implementacije v praksi je v vodniku razdeljen na preproste korake. Vodnik spremljajo video posnetki, ki predstavijo učinkovitost Zero Waste strategij za mesta.

Potem ko je pred enim letom vlada Mira Cerarja v noveli Energetskega zakona pod pritiskom javnosti umaknila sporno subvencijo TEŠu v obliki prednostnega dispečiranja, Vlada tokrat vnovič vsiljuje subvencijo za TEŠ na veliko bolj prikrit način.

S spremembo obstoječega 74. člena novela Energetskega zakona razširja polje za plačevanje zagotavljanja sistemskih storitev, s čimer se omogoča dodatno stekanje javnega denarja  v TEŠ.

Program Ekošola v sodelovanju s podjetjem Lidl Slovenija v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet v letošnjem šolskem letu nadaljuje s projektom Hrana ni za tjavendan.Projekt poteka četrto leto zapored, namenjen pa je ozaveščanju o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane in spodbujanju praktične uporabe neporabljenih prehrambnih izdelkov.

Število sodelujočih izobraževanih ustanov vsako leto narašča, letos jih sodeluje že 96, od tega 32 vrtcev, 49 osnovnih šol in 15 srednjih šol, ki so vključene v program Ekošola. Lani je v projektu sodelovalo skoraj 6.000 učencev in 240 učiteljev, številnim izobraževalnim ustanovam pa je do danes uspelo doseči zavidljive rezultate.

Za družbo blaginje v trdni mreži življenja - Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije

Na začetku leta 2018, ki v luči bližajočih se parlamentarnih in lokalnih volitev prinaša številne priložnosti za politično razpravo, so civilnodružbene organizacije, ki so aktivne na področju oblikovanja politik, objavile Manifest za razvoj Slovenije.

Z njim želijo v družbi spodbuditi proces oblikovanja nove razvojne miselnosti in preseči vsiljeno enoumje razvojne paradigme neoliberalnega kapitalizma. Manifest je naslovljen na politične in gospodarske akterje, socialne partnerje, civilnodružbene organizacije, izobraževalce, medije in vse druge družbene deležnike, ki lahko k temu pripomorejo.

Na dnu sveta se razprostira Antarktični ocean, kjer živijo pingvini, kiti, tjulnji in številna druga čudovita morska bitja. Toda ta izjemno pomembni ocean in njegove ikonične prebivalce ogrožata vse toplejše podnebje in čedalje obsežnejši industrijski ribolov.

Dobra novica pri tem je, da imamo priložnost zaščititi ta morski paradiž. Vlade, članice Komisije za Antarktični ocean, so se zavezale k zaščiti tega edinstvenega oceana in bitij, ki živijo v njem, a v zadnjem času odlašajo z ustreznimi ukrepi.

Udeleženci Marša za Muro:
Hidroelektrarn na Muri ne bo!

Udeleženci pozvali vlado, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, temveč trajnostni razvoj regije

V organizaciji Muzeja norosti Trate je potekal Marš za Muro med cmureškim mostom pri Tratah in Sladkim Vrhom, s katerega so udeleženci pozvali vlado, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, ampak človeku in okolju prijazne rešitve.

V Italiji so začele veljati zakonodajne spremembe, ki trgovcem dovoljujejo le še ponudbo povsem razgradljivih plastičnih vrečk za sadje, zelenjavo, meso in ribe. Organizacije za varstvo potrošnikov so do nove uredbe sicer kritične zaradi prelaganja stroškov na kupce.

V Italiji so z novim letom začele veljati zakonodajne spremembe, ki trgovcem dovoljujejo le še ponudbo povsem razgradljivih plastičnih vrečk za sadje, zelenjavo, meso in ribe. Ceno spremembe bodo plačali tudi kupci, saj jim bodo trgovci lahko za vrečke zaračunali od enega do treh centov.