Kompostiranje je povezano z dihanjem: pri običajnem aerobnem postopku moramo poskrbeti tudi za dovolj zračnosti, da lahko mikroorganizmi dihajo in predelujejo naš kompostni material. Če želimo proces pospešiti, da bo torej kompost dozorel znatno prej, ga moramo dovolj pogosto premešati – tako vanj vnesemo več zraka, kar pospeši delovanje mikroorganizmov. Lahko rečemo, da dihajo tudi sama tla, saj kar precejšen del vrhnjega sloja tal sestavljajo tudi mikroorganizmi in drobcene živalce. 

S kompostiranjem smo skoraj leto dni dihali tudi na Inštitutu za trajnostni razvoj. Zaključujemo namreč projekt »Kompostiranje je več kot recikliranje – kompost gre v šolo«, s katerim spodbujamo lastno kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov v šolah, vrtcih in gospodinjstvih. Projekt odlično dopolnjuje naš program »Šolski ekovrtovi«, saj je kompostiranje najpomembnejša dejavnost v (ekološkem) vrtnarjenju.

Ugotovili smo, da se šole in vrtci pri kompostiranju srečujejo z nemalo izzivi, zato je bil naš namen usposobiti kar največ vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ), da bodo znanja prenašali na otroke in mlade, ti pa na svoje domače, torej na gospodinjstva. Projekt sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor RS. 

Izpeljali smo deset regijskih delavnic, na katerih so udeleženci (učitelji, vzgojitelji, ponekod tudi hišniki) najprej spoznali teorijo, nato pa pridobljena znanja takoj tudi praktično uporabili: postavili in napolnili so kompostnike. Usposobili smo 113 predstavnikov v 54 VIZ, v dejavnosti pa se je neposredno vključilo približno 7000 otrok in mladih. Hkrati smo izvajali tudi pilotni projekt skupnostnega kompostiranja, ki je v sodelovanju z lokalnimi partnerji potekal na našem urbanem vrtičku na Taboru v Ljubljani.

DOBRE PRAKSE »MOJSTROV KOMPOSTIRANJA«
V projektu smo izbrali tudi šest primerov dobrih praks v VIZ, ti pa so jih predstavili na zaključnem posvetu. Tem VIZ smo podelili znak »mojster kompostiranja«, ki ga simbolizira simpatičen deževnik. Predloge za znak so ponudili šolarji in dijaki, in sicer v okviru posebnega likovnega natečaja.

V sodelujočih ustanovah so se v okviru projekta pogovarjali o pomenu kompostiranja in prepoznavanju odpadkov, ki sodijo na kompost, pripravili pa so tudi načrte njihovega zbiranja v svojih ustanovah ter izvajali učne ure, posvečene kompostiranju in možnostim zmanjšanja količine zavržene hrane. Pri zbiranju odpadkov in kompostiranju so sodelovali učenci in učitelji, ponekod pa tudi hišniki, ki so uredili zbiranje odpadlega listja, vej, trave ipd. Nekateri VIZ so kompostiranje povezali tudi z Evropskim tednom zmanjševanja odpadkov, med letom pa so ga vpletali v interesne dejavnosti in v pouk.

LASTNO KOMPOSTIRANJE NAJ ZAČNE SPODBUJATI TUDI DRŽAVA 
Na zaključnem posvetu smo k besedi povabili strokovnjake (podjetje Snaga, Ekologi brez meja) ter predstavnike VIZ, da so na okrogli mizi spregovorili o prednostih in izzivih lastnega kompostiranja. Med drugim so ugotovili, da v nasprotju s številnimi drugimi državami EU pri nas ne spodbujamo lastnega kompostiranja v ustanovah in obratih, zato predlagamo, naj se to zgodi čim prej.

KOMPOSTIRANJE – VZOR KROŽNEGA GOSPODARJENJA
Kompost(iranje) izboljšuje kakovost tal za pridelavo in hkrati zmanjšuje obremenjevanje okolja. Poleg tega je izvrsten učni pripomoček za razumevanje in udejanjanje krožnega gospodarjenja, o katerem zadnje čase veliko govorimo. Učitelji in otroci sodelujejo v vseh fazah, od zbiranja surovin (biološko razgradljivi odpadki) do izdelave komposta (hranila za rastline), ki ga šole in vrtci z lastnimi vrtovi s pridom uporabijo tudi za gojenje zelenjave, s čimer smiselno sklenejo trajnostni krogotok. 

VIZ Z DOBRIMI PRAKSAMI KOMPOSTIRANJA: 
Vrtec Otona Župančiča, Slovenska Bistrica
OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ptuj
OŠ Ljubo Šercer, Kočevje
OŠ Mirana Jarca, Ljubljana
POŠ Janče
Srednja trgovska šola Ljubljana

Na spletni strani ITR sta na voljo dva priročnika o ustreznem lastnem kompostiranju, ki sta nastala v okviru projekta. (http://www.itr.si)

dr. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj

Vir: www.zazdravje.net