NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Plastične vrečke in plastenke niso naš največji problem   
    torek, 18. junij 2019 @ 13:22 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Ekologi brez meja so na Strokovni kavarni opozarjali na vpliv plastičnih odpadkov na okolje in na podnebno krizo. Ob pogovorih z deležniki na področju plastike za enkratno uporabo so predstavili rezultate raziskave, s katero so analizirali embalažo 67 najpogostejši dobrin, ki se znajdejo v nakupovalnih košaricah potrošnikov.

    Ekologi brez meja so se v sklopu projekta Plastika naša vsakdanja oddaljili od tipičnih predstavnikov plastične krize in se kot prvi posvetili embalaži izdelkov v košarici dobrin. Skoraj polovica vse analizirane embalaže je sestavljene iz plastičnih materialov, večina iz kategorije 7, kar je slab pokazatelj, saj te vrste plastike le redko recikliramo. Le polovico analiziranih embalaž trenutno v celoti recikliramo. S košarico dobrin so tako Ekologi brez meja pokazali na nekaj prej neznanih virov težav z embalažo, kar je odlično izhodišče za nadaljnje ukrepanje.

    Obsežnejšo raziskavo so izvedli tudi med zbiralci in predelovalci plastičnih odpadkov, ki se vsi strinjajo, da je ločevanje odpadkov ključen predpogoj za uspešno recikliranje. Delež reciklatov v trenutnih embalažah se sicer povečuje, kar pa terja večjo kakovost ločeno zbranih odpadkov. Po drugi strani pa so se vprašani razhajali v ocenah dejanske stopnje recikliranja plastične embalaže, ki se po ugotovitvah Ekologov giblje okrog 33 %.

    O ločenem zbiranju in recikliranju plastičnih odpadov pa so danes svoje poglede podali Marko Omahen iz podjetja predelave plastike Omaplast, Delov okoljski novinar Borut Tavčar, lastnika trgovine brez embalaže Rifuzl Primož Cigler in Manca Behrič, Jana Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor, predstavnik platforme Circular Change Niko Korpar in direktor podjetja Fructal Luka Jejčič.

    Vsi prisotni so se strinjali, da so za ukrepanje in korektno poročanje o plastični krizi nujno potrebni podatkih, ki pa v Sloveniji slonijo zgolj na šibkih ocenah. Ob tem je potrebno zavedanje, da problema s plastičnimi odpadki nima zgolj Slovenija, ampak cel svet. Zato je še toliko bolj pomembno, da se država, ki slovi po visokih stopnjah ločeno zbranih odpadkov, sistematično poveže pri reševanju plastične problematike z ozaveščanjem in povezovanjem potrošnikov, proizvajalcev, trgovcev in vseh preostalih deležnikov.

    Udeleženci Strokovne kavarne so poleg tega poudarili, da je ključno nagrajevanje tistih, ki delajo pozitivne korake, spodbujanje inovativnosti in proizvodnja le take embalaže, ki jo je mogoče enostavno predelovati. Kot so ugotovili Ekologi brez meja, je velik problem prav mešanje materialov v embalažah. Upanje vzbuja predlog prenovljenega Zakona o varstvu okolja, ki bo nadgradil podaljšano odgovornost proizvajalcev in preko ekomodulacije okoljskih dajatev kaznoval slabe izdelke, da bodo manj konkurenčni. Prenosi odpadkovnih direktiv pa bodo prinesli še kopico drugih ukrepov.

    V Sloveniji imamo ogromno dobrih praks, ki dajejo dodatno težo razumevanju krožnega gospodarstva, kot na primer dokazujejo trgovine brez embalaže. Čaka pa nas še kar precej dela pri odpravljanju birokratskih anomalij, ki onemogočajo kroženje snovi in ponovno uporabo odpadkov, kar bi z vidika trenutne podnebne krize morala postati prioriteta.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Fotografije
  • Košarica dobrin
  • Več o projektu
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20190617132226569

    No trackback comments for this entry.
    Plastične vrečke in plastenke niso naš največji problem | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds