Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20190617132226569

Plastične vrečke in plastenke niso naš največji problem torek, 18. junij 2019 @ 13:22 CEST Uporabnik: Sonce Ekologi brez meja so na Strokovni kavarni opozarjali na vpliv plastičnih odpadkov na okolje in na podnebno krizo. Ob pogovorih z deležniki na področju plastike za enkratno uporabo so predstavili rezultate raziskave, s katero so analizirali embalažo 67 najpogostejši dobrin, ki se znajdejo v nakupovalnih košaricah potrošnikov. Ekologi brez meja so se v sklopu projekta Plastika naša vsakdanja oddaljili od tipičnih predstavnikov plastične krize in se kot prvi posvetili embalaži izdelkov v košarici dobrin. Skoraj polovica vse analizirane embalaže je sestavljene iz plastičnih materialov, večina iz kategorije 7, kar je slab pokazatelj, saj te vrste plastike le redko recikliramo. Le polovico analiziranih embalaž trenutno v celoti recikliramo. S košarico dobrin so tako Ekologi brez meja pokazali na nekaj prej neznanih virov težav z embalažo, kar je odlično izhodišče za nadaljnje ukrepanje. Obsežnejšo raziskavo so izvedli tudi med zbiralci in predelovalci plastičnih odpadkov, ki se vsi strinjajo, da je ločevanje odpadkov ključen predpogoj za uspešno recikliranje. Delež reciklatov v trenutnih embalažah se sicer povečuje, kar pa terja večjo kakovost ločeno zbranih odpadkov. Po drugi strani pa so se vprašani razhajali v ocenah dejanske stopnje recikliranja plastične embalaže, ki se po ugotovitvah Ekologov giblje okrog 33 %. O ločenem zbiranju in recikliranju plastičnih odpadov pa so danes svoje poglede podali Marko Omahen iz podjetja predelave plastike Omaplast, Delov okoljski novinar Borut Tavčar, lastnika trgovine brez embalaže Rifuzl Primož Cigler in Manca Behrič, Jana Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor, predstavnik platforme Circular Change Niko Korpar in direktor podjetja Fructal Luka Jejčič. Vsi prisotni so se strinjali, da so za ukrepanje in korektno poročanje o plastični krizi nujno potrebni podatkih, ki pa v Sloveniji slonijo zgolj na šibkih ocenah. Ob tem je potrebno zavedanje, da problema s plastičnimi odpadki nima zgolj Slovenija, ampak cel svet. Zato je še toliko bolj pomembno, da se država, ki slovi po visokih stopnjah ločeno zbranih odpadkov, sistematično poveže pri reševanju plastične problematike z ozaveščanjem in povezovanjem potrošnikov, proizvajalcev, trgovcev in vseh preostalih deležnikov. Udeleženci Strokovne kavarne so poleg tega poudarili, da je ključno nagrajevanje tistih, ki delajo pozitivne korake, spodbujanje inovativnosti in proizvodnja le take embalaže, ki jo je mogoče enostavno predelovati. Kot so ugotovili Ekologi brez meja, je velik problem prav mešanje materialov v embalažah. Upanje vzbuja predlog prenovljenega Zakona o varstvu okolja, ki bo nadgradil podaljšano odgovornost proizvajalcev in preko ekomodulacije okoljskih dajatev kaznoval slabe izdelke, da bodo manj konkurenčni. Prenosi odpadkovnih direktiv pa bodo prinesli še kopico drugih ukrepov. V Sloveniji imamo ogromno dobrih praks, ki dajejo dodatno težo razumevanju krožnega gospodarstva, kot na primer dokazujejo trgovine brez embalaže. Čaka pa nas še kar precej dela pri odpravljanju birokratskih anomalij, ki onemogočajo kroženje snovi in ponovno uporabo odpadkov, kar bi z vidika trenutne podnebne krize morala postati prioriteta. Fotografije Strokovne kavarne (foto: Boštjan Selinšek) Košarica dobrin Več o projektu Komentarji (0) www.pozitivke.net