V Sloveniji se glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Medtem pa industrija s svojo veliko porabo energije in izpusti iz industrijskih procesov v razpravah in politikah ostaja bolj ali manj prezrta.

Toda kot opozarjajo v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, brez zmanjšanja rabe energije v industriji Slovenija ne bo prešla v nizkoogljično družbo in tudi ne bo dosegla energetskih in podnebnih ciljev.

Pregledno poročilo ENERGETSKO INTENZIVNA INDUSTRIJA V SLOVENIJI: poraba energije, dodana vrednost, delovna mesta, ki so ga pripravili v Umanoteri, kaže, da poraba energije v industriji predstavlja dobro četrtino končne rabe energije v Sloveniji (26,2 odstotka). Skupaj z gradbeništvom industrija v Sloveniji porabi polovico vse električne energije in dobrih 70 odstotkov plina, kar jo po porabi energije v Sloveniji umešča na drugo mesto, takoj za prometom. Ob tem pa skrb vzbuja podatek, da poraba energije v industriji od leta 2009 dalje, ko je zaradi ekonomske krize padla, ostaja na bolj ali manj enaki ravni.

Andrej Gnezda, avtor poročila, je dejal: »Slovenska industrija danes porabi polovico vse elektrike v Sloveniji. Namesto da gradimo nasedle naložbe, kot je TEŠ 6, in razpravljamo o hidroelektrarnah na Muri ali nekaj milijardnem projektu NEK II, se moramo pogovoriti, kako znižati porabo elektrike v industriji. To lahko brez dvoma storimo hitreje, ceneje in lažje. Manjka predvsem volja, ponekod tudi usposobljenost.«

Da bi zadržali segrevanje planeta pod 1.5 °C, moramo v EU do leta 2040 doseči neto ničelne emisije. V tem hitrem in obsežnem razogljičenju družbe bo s sorazmernim prispevkom morala sodelovati tudi industrija, kar bo lahko dosegla le z bistvenim znižanjem rabe energije. Oskrba industrije s sedanjimi velikimi količinami energije iz obnovljivih virov pač ne bo mogoča. Sodobni sektorski scenariji [1] ugotavljajo, da bo industrija morala leta 2050 porabiti 40 odstotkov manj energije, kot bi jo sicer brez ukrepanja, da bi dosegla potrebna znižanja izpustov toplogrednih plinov. Ta cilj pa ob trenutnih neustreznih politikah, ki bolj kot učinkovito spodbujajo neučinkovito rabo energije v podjetjih, ne bo dosežen.

Umanotera v poročilu opozarja, da manjše število podjetij, ki so največji porabniki energije v Sloveniji, vsako leto prejme več deset milijonske državne davčne odpustke pri nakupu energentov. Tem največjim porabnikom energije pa za to, da bi prejeli te visoke odpustke, ni potrebno storiti ničesar, razen tega, da porabijo veliko energije.

Andrej Gnezda je dodal: »Če država umetno ohranja nizko ceno energije, podjetja ne vidijo potrebe, da bi svoje poslovanje ozelenila in znižala rabo energije ter izpuste. Takšne bonitete izbranim podjetjem v Sloveniji so »medvedja usluga«, saj jih ne motivirajo k prestrukturiranju.«.

V Umanoteri so zato že predstavili nekatere učinkovite ukrepe in politike za učinkovito rabo energije v industriji iz tujih okolij, na podjetja naslavljajo smernice za učinkovito rabo energije v industriji, pričakujejo pa tudi, da bo vlada čim prej sprejela potrebne spremembe politik, ki bodo industrijo usmerile v smer učinkovite rabe energije.

[1] EU decarbonisations scenarios for industry, REIVENT 2018

• Poročilo »Energetsko intenzivna industrija v Sloveniji: poraba energije, dodana vrednost, delovna mesta« je za prenos na voljo tukaj.
• Smernice za učinkovito rabo energije v industriji so na voljo na tej povezavi.
• Dokument »Ukrepi in politike za učinkovito rabo energije v industriji: primeri iz prakse« najdete na tej povezavi.