Leta 1992 je Evropska Unija z zakonodajo vpeljala svoj znak za okolje. Njegovo poslanstvo je, da postane najbolj učinkovito in znano priznanje okolju prijaznih storitev in izdelkov, ki jih ne uvrščamo med prehrambene na področju celotne Evrope, sočasno pa želi povezati vse udeležence v okviru Komisije Evropske unije za ekološko označevanje (European Union Ecolabelling Board).

Namenjen je tako uporabniku, saj mu pomaga pri izbiri izdelkov in storitev, ki imajo bolj blagodejen učinek na okolje (v primerjavi s primerljivimi drugimi izdelki), kot tudi proizvajalcem, trgovcem in ponudnikom storitev (kot vabilo, da ekološke principe vključijo v svoje poslovne procese) ter civilnim iniciativam (okoljske organizacije).

Tokrat bi opozoril na drobno malenkost, pri kateri mogoče niste pozorni, boste pa zdaj toliko bolje.
Umivamo se vsi, to je jasno. Da obstajajo različna mila in šamponi tudi. Ste se kdaj zavedli, da v gospodinjstvih preveč šamponov odteče direktno v odtoke, ne da bi jih uporabili? Bodite pozorni na dogajanje pri svojem obredu čiščenja vašega telesa, pri tuširanju in kopanju. Kaj? Tuširanju in kopanju? Vsi vrabci že čivkajo o bolj varčni porabi vode in manj obremenjujočem ravnanju z vodo.

To nam je jasno in tudi vsi v glavnem že vemo, kaj je varčneje. Tuširanje ali namakanje v kadi? Splošno znano je, da je namakanje v kadi z razno raznimi kopelmi bolj udobno, je pa bolj potratno in obremenjujoče. Kaj pa tuširanje? Kakšen šampon uporabljate? Ali ima embalaža šampona pumpico, podobno kot pri tekočem milu, ali ma zgolj luknjico na vrhu plastenke, pokrito s pokrovčkom?

Plastične vrečke so postale znak potrošništva in nepogrešljiv del našega vsakdana. Okoljevarstveniki so jih označili kot nadlogo, ki potrebuje za razgradnjo vrsto let, onesnažuje zemljo in vodo.

Koliko let natančno potrebuje plastična vrečka, da se razgradi, je težko doreči, kajti plastične vrečke se v komercialne namene množično uporabljajo šele v zadnjih desetletjih. Prve plastične vrečke so se pojavile leta 1957 in sicer v ZDA. Proti koncu šestdesetih so se začele pojavljati po skoraj celem svetu. In v sedemdesetih so dokončno prevzele mesto papirnatim vrečkam.

Svetovni oceani absorbirajo vse manj ogljikovega dioksida, kar bi lahko pospešilo svetovno segrevanje. Desetletna študija raziskovalcev z univerze East Anglia je pokazala, da se je stopnja ogljikovega dioksida v Atlantskem oceanu v sredini devetdesetih let in v obdobju 2002 - 2005 zmanjšala za polovico.

"Tako velike spremembe so veliko presenečenje," je dejal dr. Ute Schuster. "Zaradi velike površine oceanov smo pričakovali, da odstotek ogljikovega dioksida v ozračju ne bo tako hitro naraščal."

Naziv Planetu Zemlja prijazno vozilo za oktober je dobil Smart Fortwo CDI pure
Društvo Planet Zemlja je oktobra povabilo zastopnike vseh avtomobilskih blagovnih znamk v Sloveniji, da komisiji akcije Planetu Zemlja prijazno vozilo predlagajo model, za katerega mislijo, da je konkurenčen med najmanjšimi – urbanimi vozili, z maso praznega vozila do 1000 kg.

Napredni in preprosti okoljevarstveni ukrepi pogosto prihajajo iz krajev kot je Uganda, kjer so julija letos prepovedali plastične vrečke.

Namesto, da bi odvržene plastične vrečke mašile drenažne sisteme in bi prišlo do poplav ali pa bi ranile živino, ki bi jih pojedla, pomagajo lokalne  in nevladne organizacije (NGO) Ugandčanom, v predmestju glavnega mesta Kampala, plastične vrečke zbirati in iz njih izdelovati predmete kot so košare, torbice, čevlje, itd.

Za izdelavo predelanega pomarančnega soka v tetrapaku je potrebnih 958 litrov vode za namakanje in 2 litra goriv. Sveže stisnjen pomarančni sok ima v nasprotju veliko manjši okoljevarstveni odtis.

„Procesiran in pasteriziran pomarančni sok je slab nadomestek doma stisnjenemu pomarančnemu soku. Pasterizacija uniči mnogo zdravju koristnih fito hranil, ki preprečujejo nastanek raka. Poleg tega pasterizacija spreminja molekularno strukturo pomarančenga soka in ustvarja višjo kislost med prebavljanjem.

Izsledki študije Evropske Unije, ki je trajala štiri leta, so sedaj tudi uradno pokazali, da ekološko pridelana hrana vsebuje več mineralov, antioksidantov in manj maščobnih kislin kot konvencionalna.

V ekološko proizvedenem mleku so našli za 80% več antioksidantov kot v konvencionalnem, kakor tudi višje količine vitamina E. V ekološko pridelani  pšenici, paradižniku, zelju, čebuli in zeleni solati je antioksidantov za 40% več kot v njihovih konvencionalnih dvojnikih. Tudi ekološko pridelan krompir, kivi in korenje vsebujejo večji delež vitamina C.

Najnovejše satelitske meritve vesoljske agencije Envisat so pokazale, da se je zijoča ozonska luknja nad Antarktiko, glede na meritve v prejšnjem letu, skrčila za 30%.

Znanstveniki še niso prepričani ali manjša ozonska luknja pomeni, da se zemeljski plašč, ki nas ščiti pred ultravijoličnim sevanjem Sonca, celi. Na južni polobli se vsako pomlad v ozonskem sloju nad Antarktiko pojavijo luknje.

Nova študija ZN za okolje (UNEP) opozarja svetovne vlade, da morajo začeti ukrepati glede okoljevarstvenih problemov. Študija, v kateri je sodelovalo 1.400 znanstvenikov, je pokazala, da je potrošništvo preseglo vse razpoložljive vire. Vsaka oseba na Zemlji potrebuje sedaj za tretjino več zemlje za “preživetje”  kot ji jo lahko planet preskrbi.

Medtem človekov vpliv ogroža biodiverziteto: 30%  dvoživkam, 23% sesalcem in 12% ptičev grozi izumrtje in ena izmed desetih svetovnih velikih rek se izsuši preden doseže morje. Čeprav je bilo od leta 1987 sprejetih nekaj za okolje dobrih ukrepov (npr. Kyoto) so bile reakcije in rešitve glede na silo problemov prepočasne in nepopolne.

Uničenje narave je prizadelo zdravje, bogastvo in dobrobit ljudi po svetu, je zapisano v poročilu ZN-a Global Environment Outlook.

Med najresnejšimi okolijskimi težavami našteva zmanjšanje kmetijskih in gozdnih površin, onesnaženje, vedno manjšo oskrbo s pitno vodo in pretiran ribolov.

Ameriški agrokemični gigant Monsanto pristal na plačilo kazni v višini 1,5 milijona dolarjev zaradi podkupovanja indonezijskega uradnika

Monsanto je priznal, da je eden od uslužbencev podjetja pred dvema letoma podkupil uradnika na visokem položaju, ker so hoteli preprečiti raziskave o vplivih Monsantovega bombaža na okolje. Poleg plačila kazni je Monsanto pristal tudi na to, da bodo ameriške oblasti tri leta natančno spremljale poslovne prakse podjetja. Predstavniki  podjetja pravijo, da sprejemajo polno odgovornost za – kot so se izrazili – neprimerna dejanja.

Nakazilo
Nekdanji Monsantov menedžer je leta 2002 naročil indonezijskemu svetovalnemu podjetju, naj nakaže 50.000 ameriških dolarjev podkupnine visokemu uradniku indonezijskega Ministrstva za okolje. Menedžer je zahteval, naj svetovalno podjetje izstavi Monsantu račun za podkupnino pod pretvezo plačila "honorarjev za svetovanje".

Danski otok Samso, na katerem živi 4 000 otočanov, je res nekaj posebnega. Otočani v vsakodnevnem življenju ne uporabljajo fosilnih goriv. Na otoku so razvili samooskrbni energijski sistem, ki je izboljšal življenja celotne otoške skupnosti.

„Življenje na 'zelenem' otoku je lepo“, pravi kmet Erik Anderson, ki svoj traktor poganja z doma pridelanim repičnim oljem. Medtem ko toplo vodo in elektriko pridobiva s pomočjo sončnih celic in vetrnih turbin.

Študija je pokazala, da so bile pradavne korale precej odpornejše na kemijske spremembe v oceanu, kot so znanstveniki mislili. Ugotovite so vlile novo upanje, da se bodo, če človeštvu uspe ohraniti raznovrstnost koral, te sposobne prilagoditi spremembam in bodo tako preživele vse večjo kislost oceanov.

»Kot kaže, so živali in rastline v splošnem precej prilagodljiva bitja in to kljub temu, da se Zemlja spreminja,« je povedal Stephen Cairns, raziskovalni zoolog z inštituta Smithsonian v Washingtonu v ZDA.

Zaradi pospešenega taljenja ledu je Grenlandija iz leta v leto bolj zelena, kar odpira nove možnosti za razvoj agrikulture, komercialnega ribolova, rudarstva in pridobivanja nafte.

Znanstveniki poročajo, da temperature na območju Arktike rastejo kar dvakrat hitreje kot temperature v drugih delih sveta. Višje temperature bodo pozitivno vplivale na gospodarstvo Grenlandije in njen razvoj.

Podjetje Siemens Home and Communication Devices (SHC) je na mednarodni konferenci za medije predstavilo program okolju prijaznih izdelkov. Na voljo so novi brezvrvični telefoni z oznako ECO DECT in širokopasovne naprave z oznako ECO Broadband.

Novi telefoni imajo za 60 odstotkov manj požrešne napajalnike, optimiziran zaslon, ki se izklopi, ko telefon ni v uporabi, inteligenten sistem za upravljanje polnjenja baterij in možnost zmanjšanja oddajne moči.

Vir: agencijanet.si/

Združenje italijanskih kmetov Coldiretti je izjavilo, da bodo italijanski zaporniki iz zapora v bližini Milana, izdelovali sladoled iz lokalnih sestavin, domačega, svežega  mleka, jagodičevja in ostalih sadežev in s tem prispevali k zmanjšanju CO2-emisij.

Vse sestavine bodo gensko nespremenjene. Ljubitelji sladoleda bodo lahko poskusili sveže pripravljen sladoled v barih februarja naslednje leto.

Podnebne spremembe in človekove pravice
Inuitska aktivistka Sheila Watt-Cloutier meni, da podnebne spremembe niso zgolj okoljevarstveni problem, ampak predvsem družbeni. Podnebne spremembe najbolj občutijo ljudstva, ki so že od nekdaj tesno povezana z naravo.

Takšno ljudstvo so Inuiti, ki jim podnebne spremembe krhajo njihov odnos z naravo. Inuitski aktivisti menijo, da je »Pravica do mrazu« ena izmed osnovnih človekovih pravic. Zaradi podnebnih sprememb, ki jih z onesnaževanjem povzročajo predvsem drugi deli sveta, se stopnja običajnega mrazu niža.

Nemški proizvajalec solarnih naprav Conergy namerava v Avstraliji postaviti eno največjih vetrnih elektrarn na svetu.

Na ozemlju zvezne države Novi Južni Wales naj bi tako zraslo 500 turbin z zmogljivostjo tisoč megavatov, kar bi proizvajalo elektriko za kar 400 tisoč gospodinjstev. To naj bi pomenilo prihranek izpustov ogljikovega dioksida v višini treh milijonov ton, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Znanstveniki opozarjajo na presenetljivo in skrb vzbujajoče odkritje, da svetovni oceani vpijajo vedno manj ogljikovega dioksida.

Izsledki desetletne raziskave univerze Zahodna Anglija, objavljeni v Reviji za geofizične raziskave, kažejo, da se je vsrkavanje ogljikovega dioksida od sredine 90. let 20. stoletja do leta 2005 prepolovilo.

Posadite svoje drevo naravnost iz naslonjača
Če želite, da na Zemlji raste več dreves, se morate pridružiti projektu Tree-nation. Cilj tega ekološkega projekta je v Sahari posaditi 8 milijonov dreves in tako omejiti širjenje puščav, izboljšati življenjske pogoje tamkajšnjega revnega prebivalstva in pomagati v boju proti podnebnim spremembam.

Projekt Tree-nation izstopa zaradi načrtovane posaditve osmih milijonov dreves v puščavi, zaradi edinstvene kartografske tehnike in zaradi rastoče medmrežne skupnosti. Svoje drevo lahko kupite kar preko spleta: izbirate lahko med petimi drevesnimi vrstami (cene se gibljejo med 10-75 EUR), izbrano drevo označite z osebnim monogramom in ga posadite naravnost iz naslonjača. GPS vam omogoči, da lahko svoje drevo kadarkoli izsledite.

Evropski poslanci/ke bodo konec oktobra sprejemali pomembne odločitve o prihodnji uporabi pesticidov v Evropski uniji. Skupaj z EU Pesticide Watch lahko prispevate k zmanjšanju uporabe pesticidov ter evropske poslance/ke pozovete, naj podprejo postavitev zdravja ljudi in okolja v ospredje, prepoved najbolj strupenih pesticidov v Evropi, večjo zaščito občutljivih skupin in podeželskih prebivalcev, preusmeritev v kmetijstvo z majhno uporabo pesticidov, podporo kmetovalcev pri zmanjševanju uporabe pesticidov ter boljšo zaščito evropskih virov vode.

Svoj glas lahko oddate na www.pesticidewatch.eu/?page=map,  več informacij o pesticidih v Sloveniji pa najdete na www.pesticidi.net.

Evropska komisija je proti Sloveniji, Franciji, Italiji, Španiji in Veliki Britaniji uvedla postopek zaradi škodljive vsebnosti žveplovega dioksida v zraku. Gre za onesnaževalo iz industrijskih obratov, ki lahko povzroča težave pri dihanju in poslabša srčno-žilna obolenja, obenem pa je 23 držav članic EU (izjema sta Irska in Luksemburg) tudi zaprosila, naj ji posredujejo informacije o ukrepih za zmanjšanje vsebnosti zračnih delcev PM10 in jih tako uskladijo s standardi EU.

Info:http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/07/1537&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en

Vir: http://ec.europa.eu/slovenija/