Kako si lahko mlada družina, ki komajda privarčuje za nakup stanovanja ali hiše, lahko privošči sončne celice za na streho? „S tem da jih najame,“ pravi Ed Begley Jr. šestkratni emijev nominiranec in okoljevarstvenik.

Sam je sončni sistem za pridobivanje energije postavil leta 1990. Begley pravi,da je že mnogo ljudi prišlo k njemu po nasvet, ampak še več jih je razočaranih odšlo, ker si sončnih celic niso mogli privoščiti. Ameriška korporacija Citizenre naj bi temu naredila konec. Begley je mnenja, da bi si tako lahko vsak privoščil sončno energijo, če bi si tega želel.

Kalifornijsko mesto, ki slovi po skoraj arhetipski podobi mostu Zlatih vrat, je po pisanju San Francisco Chronicla marca letos kot prvo mesto v ZDA zakonsko prepovedalo plastične nakupovalne vrečke. Te naj bi trgovci nadomestili s takšnimi, ki jih je mogoče reciklirati ali kompostirati.

Zakon, ki naj bi za velike trgovske centre začel veljati že s septembrom, je požel izredno zanimanje svetovne javnosti. Predstavnik mestnih oblasti, Ross Mirkarimi, je takrat povedal, da so zelo presenečeni zaradi pozornosti, ki jo je sprejetje zakona pritegnilo po vsem svetu, in izrazil upanje, da jim bo sledilo čim več mest in držav.

Segrevanje Zemlje in višanje gladine morja vpliva tudi na pitno podtalnico, ki jo s časom ne bo več, pojasnjujejo najnovejše raziskave.

Nove raziskave, ki so jih naredili pri Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) navajajo, da s tem, ko se gladina morja viša, ta vpliva tudi na podtalnico, saj se z njo meša in jo pretvarja v nepitno vodo. »Večina ljudi se zaveda kakšne posledice ima povišana gladina morja nad zemljo, ne vedo pa, kakšne so pod njo«, pojasnjuje vodja omenjene raziskave Motomu Ibaraki.

Prej ko bomo stopili v stik z zemljo, si umazali roke, pridelali svojo hrano, torej proizvajali in kupovali lokalno, manj se nas bodo dotaknile naraščajoče cene nafte, podražitve hrane, zevajoče luknje na trgovinskih policah, itn. Obvarovali bomo sebe, planet in pripravljeni bomo na življenje brez nafte, preden je ne bo več. 

Cena nafte se dviguje in se približuje magični številki sto dolarjev na sod. Hitreje kot s(m)o načrtovali. In kdaj je pravi čas, da se prenehamo sprenevedati in začnemo ukrepati, če ne danes?

Dejstvo je, da so naša življenja odvisna od nafte. Ampak glede na trenutno situacijo (na podražitve in pomanjkanje le-te), se bomo mogli znajti tudi brez nje. Tudi proizvajanje biogoriv (marsikatera planetu bolj škodijo kot pa nam koristijo) ni trajnostna rešitev.

Ali ste vedeli?

• 74% Američanov pije ustekleničeno vodo in eden od petih Američanov pije samo ustekleničeno vodo
• Leta 2005 so za ustekleničeno vodo potrošniki v svetu porabili več kot 100 bilijonov USD
• Vsako leto konča na smetiščih ali obcestnih smeteh za več kot 4 bilijone funtov plastičnih steklenic
• Izdelava steklenic za potrebe ameriškega trga po ustekleničeni vodi je zahtevala več kot milijon sodov nafte v lanskem letu – kar zagotavlja dovolj goriva za več kot 1 milijon avtomobilov za eno leto – in spustila v okolico več kot 2,5 milijona ton ogljikovega dioksida

Na spletni strani www.itr.si najdete odgovore predsedniskih kandidatov/kandidatk na javno vprasanje, ki smo jim ga zastavili na  ITR in sicer:
  "Zanima nas, kakšno je vase mnenje o uporabi genske tehnologije v kmetijstvu (komercialno gojenje) in v hrani, tako v Sloveniji kot nasploh, in kako boste kot predsednik drzave ravnali na tem podrocju?"

Do 18.10. smo prejeli odgovore treh takratnih kandidatov. Ge. Elene Pecaric, ge. Monike Piberl in g. Lojzeta Peterleta. Kasneje smo prejeli tudi mnenje predsedniskega kandidata g. Danila Türka.
Vsi odgovori so vam se vedno na voljo na spletni strani www.itr.si

Raziskava ameriškega Združenja zaskrbljenih znanstvenikov (UCS) je pokazala, da je naftna družba Exxon Mobil s 16 milijoni dolarjev podprla 43 organizacij, da bi ovrgle skrb zbujajoče rezultate poročila OZN o podnebnih spremembah.

Raziskovalci teh ustanov so lahko zaslužili po 10 tisoč dolarjev, če so kritizirali poročilo, ki ga je sestavilo 2.500 strokovnjakov. Vsota, ki jo je koncern porabil v ta namen, je pravi pljunek v morje, saj je lani ustvaril 40 milijard dolarjev dobička, kar pomeni povprečno 110 milijonov dolarjev na dan.

Glede na BBC-jevo poročilo se je 22.000 ljudi v 21 državah pripravljeno odreči udobnostim v prid planeta.

Nekateri bi žrtvovali več, drugi manj: 60-68% Špancev, Mehičanov, Kitajcev in Kanadčanov meni, da so spremembe življenjskega stila nujne, Nigerijci, Američani, Kenijci in Indijci trdijo, da spremembe niso potrebne.

Leta 1992 je Evropska Unija z zakonodajo vpeljala svoj znak za okolje. Njegovo poslanstvo je, da postane najbolj učinkovito in znano priznanje okolju prijaznih storitev in izdelkov, ki jih ne uvrščamo med prehrambene na področju celotne Evrope, sočasno pa želi povezati vse udeležence v okviru Komisije Evropske unije za ekološko označevanje (European Union Ecolabelling Board).

Namenjen je tako uporabniku, saj mu pomaga pri izbiri izdelkov in storitev, ki imajo bolj blagodejen učinek na okolje (v primerjavi s primerljivimi drugimi izdelki), kot tudi proizvajalcem, trgovcem in ponudnikom storitev (kot vabilo, da ekološke principe vključijo v svoje poslovne procese) ter civilnim iniciativam (okoljske organizacije).

Tokrat bi opozoril na drobno malenkost, pri kateri mogoče niste pozorni, boste pa zdaj toliko bolje.
Umivamo se vsi, to je jasno. Da obstajajo različna mila in šamponi tudi. Ste se kdaj zavedli, da v gospodinjstvih preveč šamponov odteče direktno v odtoke, ne da bi jih uporabili? Bodite pozorni na dogajanje pri svojem obredu čiščenja vašega telesa, pri tuširanju in kopanju. Kaj? Tuširanju in kopanju? Vsi vrabci že čivkajo o bolj varčni porabi vode in manj obremenjujočem ravnanju z vodo.

To nam je jasno in tudi vsi v glavnem že vemo, kaj je varčneje. Tuširanje ali namakanje v kadi? Splošno znano je, da je namakanje v kadi z razno raznimi kopelmi bolj udobno, je pa bolj potratno in obremenjujoče. Kaj pa tuširanje? Kakšen šampon uporabljate? Ali ima embalaža šampona pumpico, podobno kot pri tekočem milu, ali ma zgolj luknjico na vrhu plastenke, pokrito s pokrovčkom?

Plastične vrečke so postale znak potrošništva in nepogrešljiv del našega vsakdana. Okoljevarstveniki so jih označili kot nadlogo, ki potrebuje za razgradnjo vrsto let, onesnažuje zemljo in vodo.

Koliko let natančno potrebuje plastična vrečka, da se razgradi, je težko doreči, kajti plastične vrečke se v komercialne namene množično uporabljajo šele v zadnjih desetletjih. Prve plastične vrečke so se pojavile leta 1957 in sicer v ZDA. Proti koncu šestdesetih so se začele pojavljati po skoraj celem svetu. In v sedemdesetih so dokončno prevzele mesto papirnatim vrečkam.

Svetovni oceani absorbirajo vse manj ogljikovega dioksida, kar bi lahko pospešilo svetovno segrevanje. Desetletna študija raziskovalcev z univerze East Anglia je pokazala, da se je stopnja ogljikovega dioksida v Atlantskem oceanu v sredini devetdesetih let in v obdobju 2002 - 2005 zmanjšala za polovico.

"Tako velike spremembe so veliko presenečenje," je dejal dr. Ute Schuster. "Zaradi velike površine oceanov smo pričakovali, da odstotek ogljikovega dioksida v ozračju ne bo tako hitro naraščal."

Naziv Planetu Zemlja prijazno vozilo za oktober je dobil Smart Fortwo CDI pure
Društvo Planet Zemlja je oktobra povabilo zastopnike vseh avtomobilskih blagovnih znamk v Sloveniji, da komisiji akcije Planetu Zemlja prijazno vozilo predlagajo model, za katerega mislijo, da je konkurenčen med najmanjšimi – urbanimi vozili, z maso praznega vozila do 1000 kg.

Napredni in preprosti okoljevarstveni ukrepi pogosto prihajajo iz krajev kot je Uganda, kjer so julija letos prepovedali plastične vrečke.

Namesto, da bi odvržene plastične vrečke mašile drenažne sisteme in bi prišlo do poplav ali pa bi ranile živino, ki bi jih pojedla, pomagajo lokalne  in nevladne organizacije (NGO) Ugandčanom, v predmestju glavnega mesta Kampala, plastične vrečke zbirati in iz njih izdelovati predmete kot so košare, torbice, čevlje, itd.

Za izdelavo predelanega pomarančnega soka v tetrapaku je potrebnih 958 litrov vode za namakanje in 2 litra goriv. Sveže stisnjen pomarančni sok ima v nasprotju veliko manjši okoljevarstveni odtis.

„Procesiran in pasteriziran pomarančni sok je slab nadomestek doma stisnjenemu pomarančnemu soku. Pasterizacija uniči mnogo zdravju koristnih fito hranil, ki preprečujejo nastanek raka. Poleg tega pasterizacija spreminja molekularno strukturo pomarančenga soka in ustvarja višjo kislost med prebavljanjem.

Izsledki študije Evropske Unije, ki je trajala štiri leta, so sedaj tudi uradno pokazali, da ekološko pridelana hrana vsebuje več mineralov, antioksidantov in manj maščobnih kislin kot konvencionalna.

V ekološko proizvedenem mleku so našli za 80% več antioksidantov kot v konvencionalnem, kakor tudi višje količine vitamina E. V ekološko pridelani  pšenici, paradižniku, zelju, čebuli in zeleni solati je antioksidantov za 40% več kot v njihovih konvencionalnih dvojnikih. Tudi ekološko pridelan krompir, kivi in korenje vsebujejo večji delež vitamina C.

Najnovejše satelitske meritve vesoljske agencije Envisat so pokazale, da se je zijoča ozonska luknja nad Antarktiko, glede na meritve v prejšnjem letu, skrčila za 30%.

Znanstveniki še niso prepričani ali manjša ozonska luknja pomeni, da se zemeljski plašč, ki nas ščiti pred ultravijoličnim sevanjem Sonca, celi. Na južni polobli se vsako pomlad v ozonskem sloju nad Antarktiko pojavijo luknje.

Nova študija ZN za okolje (UNEP) opozarja svetovne vlade, da morajo začeti ukrepati glede okoljevarstvenih problemov. Študija, v kateri je sodelovalo 1.400 znanstvenikov, je pokazala, da je potrošništvo preseglo vse razpoložljive vire. Vsaka oseba na Zemlji potrebuje sedaj za tretjino več zemlje za “preživetje”  kot ji jo lahko planet preskrbi.

Medtem človekov vpliv ogroža biodiverziteto: 30%  dvoživkam, 23% sesalcem in 12% ptičev grozi izumrtje in ena izmed desetih svetovnih velikih rek se izsuši preden doseže morje. Čeprav je bilo od leta 1987 sprejetih nekaj za okolje dobrih ukrepov (npr. Kyoto) so bile reakcije in rešitve glede na silo problemov prepočasne in nepopolne.

Uničenje narave je prizadelo zdravje, bogastvo in dobrobit ljudi po svetu, je zapisano v poročilu ZN-a Global Environment Outlook.

Med najresnejšimi okolijskimi težavami našteva zmanjšanje kmetijskih in gozdnih površin, onesnaženje, vedno manjšo oskrbo s pitno vodo in pretiran ribolov.

Ameriški agrokemični gigant Monsanto pristal na plačilo kazni v višini 1,5 milijona dolarjev zaradi podkupovanja indonezijskega uradnika

Monsanto je priznal, da je eden od uslužbencev podjetja pred dvema letoma podkupil uradnika na visokem položaju, ker so hoteli preprečiti raziskave o vplivih Monsantovega bombaža na okolje. Poleg plačila kazni je Monsanto pristal tudi na to, da bodo ameriške oblasti tri leta natančno spremljale poslovne prakse podjetja. Predstavniki  podjetja pravijo, da sprejemajo polno odgovornost za – kot so se izrazili – neprimerna dejanja.

Nakazilo
Nekdanji Monsantov menedžer je leta 2002 naročil indonezijskemu svetovalnemu podjetju, naj nakaže 50.000 ameriških dolarjev podkupnine visokemu uradniku indonezijskega Ministrstva za okolje. Menedžer je zahteval, naj svetovalno podjetje izstavi Monsantu račun za podkupnino pod pretvezo plačila "honorarjev za svetovanje".

Danski otok Samso, na katerem živi 4 000 otočanov, je res nekaj posebnega. Otočani v vsakodnevnem življenju ne uporabljajo fosilnih goriv. Na otoku so razvili samooskrbni energijski sistem, ki je izboljšal življenja celotne otoške skupnosti.

„Življenje na 'zelenem' otoku je lepo“, pravi kmet Erik Anderson, ki svoj traktor poganja z doma pridelanim repičnim oljem. Medtem ko toplo vodo in elektriko pridobiva s pomočjo sončnih celic in vetrnih turbin.

Študija je pokazala, da so bile pradavne korale precej odpornejše na kemijske spremembe v oceanu, kot so znanstveniki mislili. Ugotovite so vlile novo upanje, da se bodo, če človeštvu uspe ohraniti raznovrstnost koral, te sposobne prilagoditi spremembam in bodo tako preživele vse večjo kislost oceanov.

»Kot kaže, so živali in rastline v splošnem precej prilagodljiva bitja in to kljub temu, da se Zemlja spreminja,« je povedal Stephen Cairns, raziskovalni zoolog z inštituta Smithsonian v Washingtonu v ZDA.

Zaradi pospešenega taljenja ledu je Grenlandija iz leta v leto bolj zelena, kar odpira nove možnosti za razvoj agrikulture, komercialnega ribolova, rudarstva in pridobivanja nafte.

Znanstveniki poročajo, da temperature na območju Arktike rastejo kar dvakrat hitreje kot temperature v drugih delih sveta. Višje temperature bodo pozitivno vplivale na gospodarstvo Grenlandije in njen razvoj.