Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Obnovljivi_Viri_Dezela_Slovenska_Konfere

Bomo postali dežela obnovljivih virov? četrtek, 13. december 2007 @ 11:05 CET Uporabnik: Anonymous O iskanju (najboljših) rešitev »Seveda ima les svoje slabosti, vendar v trenutnih razmerah ima vse prednosti,« je svoje predavanje na slovenski konferenci Obnovljiva in učinkovita raba energije za Slovenijo do leta 2030, zaključil dr. France Pohleven, redni profesor na Biotehniški fakulteti. In požel aplavz. Globoko bi se zamislila nad prisotnimi v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, 7. decembra 2007, če temu ne bi bilo tako. Ob podatkih, da se pri predelavi enega kubičnega metra PVC-ja sprosti pet ton CO2-ja, pri železu številke ponese do petnajstih ton izpuščenega CO2-ja, medtem ko se pri predelavi aluminija v zrak sprosti kar petindvajset ton tega toplogrednega plina, nas lahko stisne pri srcu.  In če si ogledamo trenutno izredno priljubljena aluminijeva in PVC okna, si lahko samo predstavljamo, koliko sproščenega CO2 prispevamo. Kljub temu, da imamo material, ki v nasprotju z ostalimi, CO2 skladišči (žagan les), dajemo prednost umetnim. En kubični meter lesnega izdelka zniža količino CO2-ja za dve toni. Namesto, da bi Slovenija gradila lesene stavbe, se sredi narave postavljamo z železno konstrukcijo (primer JGZ Brdo pri Kranju) »zraven nje pa v posmeh stoji kozolec,« je nad slovensko rešitvijo ogorčen dr. Pohleven. Predvsem javne stavbe bi morale biti za zgled. Če bi na evropski ravni povečali gradnjo lesenih stavb na zgolj 10%, bi EU za 25% presegla zmanjšanje izpustov CO2-ja, kot je to predvideno v Kjotskem protokolu. »Slovenija ima neverjetne danosti. 63% gozdov pokriva našo deželo, mi pa rinemo v težko industrijo,« pravi Pohleven, ki želi podnebne spremembe pomiriti s preusmeritvijo na nizko ogljične tehnologije. Dr. France Pohleven »Slovenija mora  čim prej sprejeti nacionalno strategijo celovite uvedbe obnovljive in učinkovite rabe energije. Prepričani smo, da zmoremo doseči ta cilj najkasneje do leta 2030, s tem prispevati k odpravi klimatskih sprememb in zagotoviti dolgoročno stabilnost in razcvet našega gospodarstva. To je poleg ekološkega kmetovanja,  zdrave hrane, naravnih surovin in s tem povezane nizko ogljične predelovalne industrije osnova za visok standard bivanja, ustvarjanja ter mednarodne uveljavitve naše države,« je zapisala Martina Šumenjak Sabol, predsednica SLOBIOM. Namen slovenske konference o obnovljivih virih, ki jo je skupaj z Državnim svetom Republike Slovenije organizirala Zveza društev za biomaso Slovenije, je bil, prikazati razvojne strategije do 2030, naravne in razvojne danosti ter ovire, ki onemogočajo preboj posameznih obnovljivih virov in učinkovite rabe energije pri nas. Slovenija ima neverjetne, samooskrbne možnosti, le izkoristiti jih je treba. Imamo znanja, imamo ljudi, ki bi jih želeli posredovati, rabimo samo še posameznike, občane, podjetnike, ki bi jih udejanjili. Marsikdo si v danem trenutku, ko smo odvisni od uvoza nafte in zemeljskega plina, na žalost tudi hrane, saj po navedbah podsekretarja MKGP-ja, Gorazda Gruntarja iz Ministrstva za kmetijstvo (Oddelek za razvoj podeželja), koristimo le 3,6% od 9,7% možne energetske proizvodnje, ne predstavlja, da bi Slovenija do leta 2030 postala samooskrbna dežela, na prehrambenem in energetskem področju. Medtem ko smo obsipani z novicami o podnebnih spremembah, segrevanju, nevarnih emisijah toplogrednih plinov, izgleda, da so obnovljivi viri zgolj le ena novica več, ki jo lahko preberemo. »Pri določenih temah je potrebno vztrajati. Čas je, da se maksimalno potrudimo in poskusimo zadovoljiti potrebe po obnovljivih virih,« je povedal Janez Sušnik, predsednik Državnega Sveta Republike Slovenije (op.a.: mandat se mu je iztekel 12.decembra 2007). Po besedah Martine Šumenjak Sabol terorizem in podobne grožnje ne bodo pomenile ničesar, če  v šprintu s podnebnimi spremembami ne zmagamo. Janez Sušnik, bivši predsednik DS Cilji obnovljive energije so dosegljivi, vendar obsegajo veliko več kot samo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Predvsem in s tem so se strinjali vsi govorci na konferenci, je potrebno najprej zmanjšati energetsko porabo, kajti Slovenija je na samem vrhu glede porabe energije. Tudi najboljši fotovoltaični, geotermalni, solarni sistemi, ki so bili predstavljeni, nas ne morejo izvleči iz zagate, če ne spremenimo potrošnega obnašanja. Pomeni, da moramo ustaviti porabo in to drastično. Martina Šumenjak Sabol, predsednica SLOBIOM Medtem ko je mag. Robert Režonja iz Oddelka za gozdarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, napovedal lesni biomasi veliko prihodnost, je Gorazd Gruntar pomiril, da izkoriščanje potenciala za energijo iz rastlin, ne bi imelo bistvenega vpliva na prehransko ravnotežje cen. Koristilo bi se 10% njivskih površin, kar bi proizvedlo 15.000 biodizla za promet. Vendar je opozoril, da bi pretirano pridelovanje (lesne) biomase za kurjenje na zemljiščih v zaraščanju osiromašilo tla, kar bi imelo za posledico, da bi bilo potrebno uporabljati več gnojil. Tudi Lojze Šubic iz Ministrstva za okolje in prostor se je strinjal, da so obnovljivi viri »edini instrument za zmanjšanje energetske odvisnosti.« V Sloveniji se že izvajajo določeni ukrepi,  kot je sofinanciranje ogrevanja kmetij na lesno biomaso, rastlinjakov, geotermalni projekt Benedikt, itn. »Slovenija sodi med pet evropskih držav z največjo površino sončnih kolektorjev na prebivalca. Za takšen rezultat je najbolj zaslužen pravi bum, ki smo ga pri ogrevanju tople vode s sončnimi kolektorji doživeli v osemdesetih letih. Temu obdobju je sledilo zatišje, od leta 1996 pa se vgradnja sončnih kolektorjev spet povečuje. V Sloveniji je vgrajenih približno 120 tisoč kvadratnih metrov sončnih kolektorjev,« pravi Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE). Prav tako so sedaj odlične priložnosti za razvoj fotovoltaike. Sončnih mikro elektrarn je v Sloveniji že več kot 50 in so namenjene samooskrbi posameznih objektov, predvsem planinskih koč. Imamo pa tudi dve sončni elektrarni, ki oddajata energijo neposredno v omrežje, tako kot klasične elektrarne. Prvo z močjo 1,1 kilovata imajo na Agenciji za prestrukturiranje energetike, drugo z močjo pet kilovatov pa so pred kratkim zagnali na mariborski fakulteti za elektrotehniko, kjer so s sončnimi celicami pokrili nekaj parkirnih prostorov. (podatek iz: www.finance.si/). Slovenija ima s svojo majhnostjo in potenciali dežele moč, da prevzame vodilno vlogo na področju obnovljivih virov za jugovzhodno Evropo. »Energije je dovolj, važni so pristopi,« pravi Peter Kralj, direktor podjetja Gejzir za geotermalno tehnologijo. Tako Borut Šturm iz Ekosklada kot tudi Franko Nemac, se strinjata, da je za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov potrebno popolnoma zamenjati fosilna goriva z obnovljivimi viri energije. Prednost bi mogla imeti gradnja nizko energijskih zgradb, vgradnja sodobnih naprav za ogrevanje prostorov, pasivne hiše, hibridi. Franko Nemac je poudaril dejstvo, da se bodo projekti z obnovljivimi viri energije, začeli masovno razvijati, ko bo na tržišču začelo (resno) primanjkovati nafte in bo njena cena poskočila do skrajnosti. Pri tem je pomembno, da so cene obnovljivih virov primerljive z nameravano gradnjo (v svetovnem merilu) jedrskih elektrarn. In zakaj v Sloveniji nismo deležni razcveta obnovljivih virov? Nemac je prepričan, da hitrejšo širitev onemogoča slaba organiziranost ponudnikov sončnih kolektorjev ali drugih virov. «Dejstva, da država ponuja do 40 odstotkov nepovratnih sredstev, industrija še ne izkorišča dovolj,« je prepričan Nemac. 28% slovenskih gospodinjstev uporablja les kot edini vir ogrevanja. »Les je dar narave. Je energetsko najmanj potraten material, če ga skurimo je CO2 nevtralen, vendar predvsem njegova predelava znatno prispeva k znižanju CO2-ja in ga v obliki lesnih izdelkov in lesenih stvab še naprej skladišči,« je v svojih uvodnih besedah dejal dr. Franc Pohleven. Vedeti moramo, da se »tudi iz biogoriv sprošča CO2. A »skupaj z znižanjem energije in biomaso lahko ustvarimo sinergijo.« 7. decembra 2007 so se torej zbrali ljudje, ki so bolj ali manj uspešno predstavili razvojne strategije in sisteme finančnih spodbud za uvajanje obnovljive in učinkovite rabe energije v Sloveniji, ljudje, ki želijo združiti svojo moč, ozavestiti ostale, se izogniti negativnim vplivom na okolje, gospodarstvo in družbo ter prispevati k lepi (obnovljivi) prihodnosti Slovenije, ki se počasi prebuja iz stoletnega spanca. Ne pozabite ugasniti luči in izklopiti naprav, ko jih ne uporabljate! Valerija Hozjan Komentarji (0) www.pozitivke.net