Timi Ećimović: “Kaj če se bo gladina morja zvišala za 70 do 100 centimetrov?”
Istra potrebuje vodni zbiralnik

V sredo je v izolski Manziolijevi palači o klimatskih spremembah govoril izolski znanstvenik Timi Ećimović in predstavil precej drugačen pogled, kot teden dni pred njim Mišo Alkalaj. Ećimović je opozoril na hipotezo, da se bo morska gladina v istrskih obmorskih mestih čez pet let zvišala za en meter.

“Če se bo to res zgodilo, Piran ne bo več funkcioniral. Treba je sprejeti ukrepe. Tudi če bomo imeli do leta 2050 za dve stopinji Celzija toplejše podnebje, to pomeni dvig morske gladine za 70 centimetrov,” je pojasnil Timi Ećimović, čeprav sam meni, da napovedovanje prihodnosti ni mogoče. Ker izhaja iz fizike (Alkalaj iz matematike), pravi, da lahko zgolj preučujemo preteklost in spremljamo sedanjost, čeprav v fiziki ni časa (izmislili smo si ga ljudje). Nikoli pa ne moremo predvideti vsega.

Izolski otok bo mrtev
Za trajnostni ali sonaravni razvoj Izole je svetoval zasaditev čim več dreves z globokimi koreninami, ki omogočajo pretok vode v podzemlje, in prav zato odsvetoval hitro rastoče borovce pa tudi kostanje, ker nimajo reprodukcijskih sposobnosti. Na Slovenskem je najbolj vodnat Trnovski gozd. Priporočal je še ureditev zbiralnega jezera, ki bi postal istrski dolgoročni vodni vir (kot možno lokacijo je omenil območje Idrijce). Glede ureditve otoka v zalivu Viližan pa je povedal, da se moramo - enkratni zamisli navkljub - zavedati, da ta otok ne bo živ. V njegovi notranjosti za razliko od Malte, denimo, ne bo vode. “Še noben mrtev otok pa ni zdržal moči morja,” je poudaril.

Med silami narave je izpostavil veter in vodo. Leta 1992 so po svetu izmerili rekordno hitrost vetra, 527 kilometrov na uro. O rušilnih silah vode smo se pred kratkim lahko sami prepričali, po svetu pa je še ogromno Železnikov, je navedel. Po drugi strani brez vode ne bi bilo življenja in ne človeka, saj je ta tekočina osnovni transportni sistem v našem telesu. “Voda v pipah je boljša od tiste v steklenicah,” je menil in nanizal še, da je 71 odstotkov vseh površin pod vodo, 98,5 odstotka vse vode v oceanih in da se 80 odstotkov vseh prebivališč nahaja ob morju. A Zemlji kljub temu grozi pomanjkanje vode in širjenje puščav.
Zemlja kot invalid

Ne nazadnje je opozoril, da je 17 odstotkov območja Evrope pozidanega. Če bi ljudem odvzeli tolikšen del telesa, bi postali invalidi. Zaradi čezmerne obdelave so kmetijska zemljišča postala proizvodni substrat brez življenja. Primanjkuje jim bakterij, ki omogočajo reprodukcijo. Zato se je Nizozemcem porodila zamisel, da bi te bakterije prodajali. “Spremeniti pa je treba tehnologije,” je bil nedvoumen Ećimović. MIRJANA CERINhttp://www.primorske.si/pn/article_wide.aspx?pDesc=12955,1,42