Tržaški Kras žrtev kapitala na račun divjega odlaganja odpadkov
ponedeljek, 17. december 2007 @ 16:00 CET
Uporabnik: Sonce
Kras kontaminiran z radioaktivnim odpadom Ecormed pripada močni grupi desetih podjetij, ki so v Italiji imele monopol pri zbiranju radioaktivnega odpada. Vodilni Ecormeda so izkoriščali kraško dolino za ilegalno odlaganje nevarnega radioaktivnega odpada.
Trst Po šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Trst in tržaški kras doživljal močan ekonomski razvoj, danes polaga račune. Industrija, katera se je razvijala okrog Tržaške luke, je svoje odpadke najpogosteje odlagala v kraške doline in jame in ta praksa je trajala več kot dve desetletji.
Člani ekološkega združenja Greenaction Transnational so pred kratkim poslali Evropski komisiji v Bruselj obširni dosje s prikazom stopnje zastrupljenosti posameznih delov kraške naravne celine. Izčrpno poročilo vsebuje šokantne podatke o vsebini industrijskega odpada, kateri je na Kras pripeljan iz Tržaške industrije, kakor tudi drugih krajev severne Italije.
Predsednik omenjenega ekološkega združenja Roberto Giurastante govori o tako imenovanem »tržaškem sistemu« ilegalnega odlaganja industrijskih odpadkov s čimer so se ukvarja podjetja v katerih upravnih odborih le teh, so sedeli koruptivni podjetniki, kateri so v devetdesetih prevzeli odgovorna politična mesta v vodilnih strankah tržaške desnice.
V eni kraški dolini, z leti popolnoma napolnjeni z odpadom, so aktivisti združenja izmerili radioaktivno sevanje do 25 mikro rendgenov, kar je zelo nevarno. Namreč nekje v sredini naložene gore odpadkov so našli nekaj kant z radioaktivnim odpadom. Z dolino je od 1985 do 1996 upravljalo podjetje Ecormed, katero je imelo koncesijo za izkoriščanje doline za odlaganje gradbenega matrijala, koncesijo je pa pridobila od občine Devin Nabrežine.
Roberto Giurastante trdi, da so vodilni Ecormeda izkoriščali dolino za ilegalno odlaganje nevarnega radioaktivnega odpada in odpada iz bolnišniških ustanov in da so to delali z politično podporo posameznih vodilnih te občine in tržaške pokrajine.
O delu Ecormeda je pred časom govoril tudi vodilni urada za zatiranje mafijskih aktivnosti pri Tržaškem sodišču Nicola Maria Pace in izjavil, da Ecormed pripada vplivni skupini desetih podjetij, ki so v Italiji imele monopol pri zbiranju radioaktivnega odpada. »Po zakonu imajo podjetja kot je Ecormed le pravico zbirati radioaktiven odpad, med tem ko je za shranjevanje edina po zakonu zadolžena državna agencija ENEA.
Zaradi dobička so se takšna podjetja bavila ilegalnim odlaganjem v tajna skrivališča, pogosto so se pa kontejnerji odmetavali kar v morje na sredini Jadrana« je povedal Pace. Eno takšnih divjih odlagališč radioaktivnega odpada se je nahajalo v dolini, ki je v bližini mesta Križ na tržaškem krasu.
»Posode polne radioaktivnega odpada, je potrebno takoj umakniti z dna doline, področje sanirati, račun pa izstaviti podjetjem odgovornim za kriminalno početje!« pravi Giurastante. Medtem je podjetje Ecormed prenehalo z obratovanjem leta 1996, ko je šlo v likvidacijo.
Vseeno je Giurastante s sodelavci uspel izslediti nova podjetja, katera so nastala iz likvidacije Ecormeda, s tem pa tudi osebe, ki so se takrat ukvarjale z odlaganjem nevarnega industrijskega odpada. Posamezni bivši vodilni Ecormeda, imajo danes važne funkcije v stranki Alleanza Nazionale, katera opravlja z Tržaško občino v koaliciji desnega centra.
Poročilo združenja Greenaction Transnational poslano je v Bruselj in sedaj se čaka na odgovor pristojnih v Evropski uniji. Zgodba o tržaškem krasu kot mestu divjega odlaganja nevarnih industrijskih odpadkov ni samo zgodba omenjene doline.
Aktivisti ekološkega združenja Greenaction so namreč v sodelovanju z oddelkom geofizike tržaškega vseučilišča odkrili niz bivših odlagališč v katerih so izmerili nevarno prekomerno sevanje. Na krasu se nahaja tudi ogromno azbesta, kateri se je nenadzorovano odlagal po dolinah in metal v kraške jame.
V nekatere jame se je zlivalo odpadno motorno olje, katerega so kar v cisternah ponoči dovažali do jam in jih s pomočjo črpalk prečrpavali v jame. Roberto Giurastante razpolaga s slikovnim matrijalom, ki šokantno priča o stopnji zastrupljenosti kraških jam.
Danes je kras zaščiteno območje, oziroma naravna celota v katero se nalaga kapital za razvoj kmetijstva, vendar trenutno nihče ne želi posegat v strupeno nasledstvo iz časa industrijalizacije, ko je narava služila le kot servis proizvodnih obratov iz cele severne Italije.
Kras kontaminiran z radioaktivnim odpadom
