Divji lososi se po skoraj stoletju množično vračajo v francosko prestolnico. Nekoč so atlantski lososi vsako leto migrirali v zgornji rok reke Sene na drstenje, a jih je močna onesnaženost vode in gradnja jezov po prvi svetovni vojni postopoma pregnala iz reke.

Do leta 1995 je atlantski losos iz reke popolnoma izginil, prav za prav so do nedavnega v umazani Seni živele le še štiri vrste rib, medtem ko je reka vsako leto naplavila tudi več ton mrtvih rib.

Na spletnem Dobro jutro pišejo, da so Združeni narodi leto 2009 oklicali za leto gorile, svet pa samo nemočno opazuje, kako državljanska vojna v vrtincu blaznosti zahteva žrtve še zadnjih primerkov. Reportaža z gorovja Virunga v osrednji Afriki.

Pet krogel je prerešetalo telo samca gorske gorile Senkekweja, preden so 23. julija 2007 v narodnem parku Virunga v Demokratični republiki Kongo našli njegovo truplo. Ta dogodek je zaznamoval novo razsežnost boja za zaščito ene od najbolj ogroženih živalskih vrst sveta. Srebrni hrbet je bil ubit skupaj s tremi samicami iz njegove skupine. Nenavadno je, da je nekdo očitno poskušal zažgati eno od treh ubitih samic, vendar pri tem ni odstranil udov, kot se je zgodilo večkrat prej.

V kakšni meri smo Slovenci učinkoviti pri rabi energije in uvajanju obnovljivih virov? Katerih virov energije se najpogosteje poslužujemo? Kakšne so vedenjske navade in pripravljenost za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije?

To je le nekaj vprašanj, na katera nudi odgovore Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS, katere pobudnik in nosilec je agencija Informa Echo. Učinkovita raba energije (skrajšano URE) je vse bolj aktualno in pereče področje, v katerem se prepletajo družbeni in gospodarski interesi ter interesi posameznikov.

AAG je uradno predala ministrstvu za okolje in g. Karlu Erjavcu celotno dokumentacijo o ponaredbi projekta za plinski terminal, ki ga italijanska vlada želi zgraditi v tržaškem zalivu (Milje) blizu meje s Slovenijo. AAG je kopije teh dokumentov z včerajšnjo pošto poslala tudi predsedniku države RS,  predsedniku vlade RS in predsedniku parlamenta RS.

Izročena dokumentacija italijanskih sodnih oblasti vsebuje dokumentirano gradivo in raziskave s pomočjo katerih bi omogočili odobritev tega projekta:

Na posvetu 3.9.2009 v Gornji Radgoni bodo razpravljali o tem, kako preusmerjanje v ekološko kmetijstvo premakniti z mrtve točke.

Ljubljana, 27. avgust 2009
Skupina strokovnjakov, ki v vrsti različnih organizacij delajo na področju ekološkega kmetijstva, opozarja, da je stanje ekokmetijstva v Sloveniji štiri leta po sprejetju akcijskega načrta (AN) za ekološko kmetijstvo zelo zaskrbljujoče.

Menijo, da se ob nadaljevanju dosedanjega (ne)izvajanja AN v njem zapisanim ciljem ne bomo niti približali. Stanje v lanskem letu je še zlasti alarmantno: kljub povečevanju prometa z ekoživili v Sloveniji kmetije tega trenda ne zaznavajo in se nanj ne odzivajo; preusmerjanje v ekološko kmetijstvo se je upočasnilo, delež zemljišč pod ekozelenjavo pa se je prvič celo zmanjšal (l. 2008 v primerjavi z l. 2007). Z upočasnjevanjem razvoja ekokmetijstva se v Sloveniji vse bolj oddaljujemo od trajnostnega kmetijstva in obenem zanemarjamo trg; oboje je nesprejemljivo.

V Šentjurju bodo konec septembra ob občinskem prazniku poskusno zagnali čistilno napravo kapacitete 13.000 populacijskih enot, ki jo gradijo v okviru celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje.

Čistilna naprava sodi v prvo fazo izgradnje kanalizacijskega sistema za občino Šentjur, med katero je zgrajen tudi kanalizacijski sistem v skupni dolžini 10.485 metrov. Vrednost projekta v prvi fazi je ocenjena na 6,5 milijona evrov, od tega je 62 odstotkov sredstev iz kohezijskega sklada, 28 odstotkov denarja je zagotovila država, desetino pa šentjurska občina.

V zadnjem desetletju so na vzhodu Himalaje odkrili 353 novih vrst živih bitij, med njimi letečo žabo in najmanjšega jelena na svetu.

Poleg leteče žabe in majhnega jelena so znanstveniki v zadnjih desetih letih na vzhodu Himalaje našli še novo vrsto slepiču podobnega plazilca, velikemu črvu podobno breznogo dvoživko, ki živi pod zemljo, in po kar več kot stoletju tudi prvo novo vrsto opice na področju Himalaje.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da so senzacionalne fotografije, ki prikazujejo Veliki koralni greben v vsej njegovi veličini, verjetno tudi edin način, kako bodo to čudo narave lahko opazovali naši otroci. Ena izmed zadnjih raziskav, ki jo je naredil znanstvenik Charlie Veron namreč sporoča, da bo globalno segrevanje v samo 20-letih ta naravni pojav popolnoma uničilo.

Veron, ki je bivši predstojnik Avstralskega instituta za morske znanosti še pravi, da se je raven ogljikovega dioksida tako dvignila, da je Veliki koralni greben sedaj nemogoče rešiti.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da bi velike pande na Kitajskem v naravi lahko izumrle že v naslednjih dveh ali treh generacijah. Razlog: zmanjševanje življenjskega prostora.

Skupina naravovarstvenikov iz organizacije World Wildlife Fund je opozorila kitajske oblasti, da hitri ekonomski razvoj pokrajin, kjer živijo pande, zmanjšuje njihovo življenjsko okolje in ga deli na majhne, večkrat premajhne dele. Tako se pandam prepreči, da bi si partnerje izbirali na širšem območju, kar ogroža njihov genski bazen.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da posebne ladje, ki ustvarjajo oblake s škropljenjem morske vode v ozračje, naj bi bile najbolj rentabilen način za obvladovanej klimatskih sprememb, so sporočili v neki novi raziskavi. Tehnika, znana kot „morsko beljenje oblakov“, bi ustvarila oblake nad Pacifiškim oceanom, ki bi odbijali svetlobo stran od zemlje in tako hadili Zemljo.

Za to bi bilo potrebno zgraditi floto dva tisoč na veter gnanih ladij, ki bi plule po oceanu ter pršile morsko vodo v zrak. Raziskava, ki sta jo objavila profesorja Eric Bickel in Lee Lane, je bila narejena z namenom oceni stroške potencialnih klimatskih projektov. Izdal jo je Consensus Center iz Kopenhagna, ki se ukvarja s svetovanjem vladam, kako naj porabijo denar, namenjen za pomoč.

Komarji, ki so prišli na Galapagos na krovu turističnih letal in ladij, danes močno ogrožajo pisan ekosistem otočja. Znanstveniki se bojijo, da bodo insekti, ki širijo številne nevarne bolezni, povzročili pravo »ekološko katastrofo« na tihomorskem otočju, kjer se je rodila Darwinova teorija o evoluciji vrst.

»Le redki turisti se zavedajo ironije svojega potovanja na Galapagos, s katerim povečujejo nevarnost ekološke katastrofe. Da do sedaj na Galapagosu še nismo doživeli prave ekološke katastrofe, lahko pripišemo le sreči,« je povedal Simon Goodman, znanstvenik iz Univerze Leeds.

Vir: svarog.org

POZIV VLADI RS IN POSLANCEM DZ

V Sloveniji in Evropi se je povprečno več kot 70% prebivalstva izreklo proti gensko spremenjeni hrani. Nasprotovanje ni usmerjeno zgolj proti gensko spremenjenim (GS) izdelkom na policah trgovin, pač pa tudi in predvsem pridelavi GS poljščin, predelavi takšnih pridelkov v proizvodnih postopkih, ter vzreji živali z GS krmo.

Od pričetka uporabe GS organizmov pri pridelavi kmetijskih rastlin in vzreji živali so se pokazali že mnogi škodljivi učinki uporabe genske tehnologije. Izkušnje z vsega sveta in neodvisne znanstvene raziskave so te škodljive učinke potrdile in kar nekaj GS rastlin (paradižnik, krompir, riž…) so iz prodaje umaknili.

Odprto pismo ministru Karlu Erjavcu
Zgodba o plinskem terminalu v Žavljah nam mora razgaliti pravo  resnico, skrito  v nameri o gradnji tovrstnih objektov, kjer koli so že planirani. Svetovni trgovci z nafto namreč zaradi pričakujoče zmanjšanje proizvodnje nafte, iščejo nove možnosti za plemenitenje svojega kapitala.

Zato želijo zagotoviti potrošnikom dostavo plina skoraj na dom, kar jim omogoča tehnologija plinskega terminala. A pri letni planirani pripravi plina za potrošnike v višini 8 milijard m³ to pomeni kar  7 miljard ton toplogrednih emisij CO², potem ko le ti uporabijo dostavljeni plin ! In to je izračun samo za terminal v Žavljah ! Koliko bodo potem prispevali k onesnaženju še ostali planirani terminali?

Društvu za pomorsko pravo Slovenije je izdalo posebno poslanico, v kateri opozarjajo, da zgolj praznovanje ne zadostuje za ohranitev "modre dediščine", ki je iz dneva v dan bolj onesnažena. Ob tem v društvu predlagajo nekatere rešitve, s katerimi bi lahko pripomogli k varovanju in ohranjanju oceanov.

V društvu med drugim poudarjajo, da si morajo za ohranitev oceanov prizadevati vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z morjem in pomorstvom, od vlade in ministrstev ter drugih upravnih organov, slovenskega in evropskega parlamenta, državnega sveta, evropske komisije, sodišč in drugih pravosodnih organov, odvetnikov, notarjev, obalnih občin, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter mednarodnih organizacij, pa vse do verskih skupnosti, civilnih pobud, društev in posameznikov.

Leto dni po olimpijskih igrah v Pekingu se je v kitajsko prestolnico vrnila debela plast smoga. V pripravljalnem obdobju na olimpijske igre so kitajske oblasti uvedle stroga okoljevarstvena merila, s katerimi so uspeli minimizirati negativne učinke onesnaženosti zraka na športnike.

Ustavili so delovanje številnih tovarn, omejili mestni promet in ustavili vsa gradbena dela ter tako močno izboljšali zrak v mestu in njegovi okolici. Samo leto dni po olimpijskih igrah pa so meritve pokazale, da je ozračje nad kitajsko prestolnico ponovno močno onesnaženo.

V Bonnu so se brez večjega napredka končala še ena v dolgem nizu letošnjih podnebnih pogajanj. Pogajanja, ki so potekala na podlagi vnaprej pripravljenega obsežnega pogajalskega besedila, niso prispevala k zbližanju stališč o dveh najpomembnejših elementih novega podnebnega sporazma – zavezah razvitih držav za zmanjšanje izpustov ter finančni podpori za podnebno ukrepanje v državah v razvoju.

V Focus društvu za sonaraven razvoj so resnično zaskrbljeni, da do dogovora o novem podnebnem sporazumu v Kopenhagnu decembra letos ne bo prišlo.

Na obeh strehah je vgrajenih 452 Sanyo solarnih modulov s skupno močjo 94,92 KW. S pomočjo devetih razsmernikov SMA Sunny mini central, varnostnih elementov in merilnih ter nadzornih podsklopov elektrarna oddaja proizvedeno električno energijo v javno omrežje preko bližnje transformatorske postaje.

Predvidena letna proizvodnja znaša 99437,00 KWh zelene električne energije. S tem bodo v javnem podjetju Komunala Radovljica prihranili 64 ton CO2 letno, ki bi ga proizvedla klasična elektrarna na fosilna goriva.

Znanstveniki ugotavljajo, da ima globalno segrevanje na Afriko prav nasproten učinek kot na večino drugih delov sveta. Vse več je dokazov o tem, da bi lahko dviganje temperatur v prihodnosti koristilo milijonom prebivalcev najbolj sušnih delov afriškega kontinenta.

Območja, ki obkrožajo Saharo, so vse bolj zelena, kar je posledica povečana količine dežja. Če bodo padavine v prihodnje naraščale, bi se lahko sušna območja spremenila v za kmetijstvo primerna zemljišča.

Bioenergija ni nova. Ljudje kurijo les že več tisočletij. Industrijska revolucija sredi 19. stoletja je v ospredje prinesla tako imenovana „fosilna goriva”, predvsem premog in nafto. Toda fosilna goriva je vse težje najti in pridobivati, obenem pa so tudi vse dražja in predmet zaostrene politične debate.

Bioenergija je tik na tem, da postane velik posel. Je namreč že prevladujoč obnovljivi vir energije v Evropi, njena proizvodnja pa se bo v naslednjih desetletjih verjetno močno povečala. Biogoriva so pozdravljali kot dober način za bolj zeleni prevoz, in v izogib dragemu uvozu nafte.

Komisija je danes objavila poročilo o stanju ohranjenosti preko 1150 vrst in 200 habitatnih tipov, zaščitenih z zakonodajo EU. V dobrem stanju ohranjenosti je le majhen del teh ranljivih habitatov in vrst, zato bodo morale države članice vložiti več truda za izboljšanje trenutne situacije.

Poročilo, ki zajema obdobje 2001–2006 in je najobsežnejši prikaz biotske raznovrstnosti EU do sedaj, je dragocena referenčna točka za napoved prihodnjih trendov. Najbolj so ogroženi travniški habitati, mokrišča in habitati ob morski obali, zlasti zaradi upada tradicionalnih načinov kmetovanja, razvoja turizma in podnebnih sprememb.

Eden izmed največjih ledenikov na Antarktiki se glede na zadnje raziskave taja štirikrat hitreje kot pred desetimi leti, poroča BBC. Nova študija, izvedena s pomočjo satelitov, je namreč pokazala, da se velikost ledenika Pine Island zdaj letno zmanjša tudi za 16 metrov.

Tako se je od leta 1994 ledena skorja stanjšala za okoli 90 metrov, kar resno vpliva na višino morske gladine, pišejo britanski znanstveniki v reviji Geophysical Research Letters.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da so si v Čilu zadali ambiciozno nalogo. Visoko v Andih, blizu starodavnih ledenikov, namreč želijo odpreti rudnik zlata. Projekt naj bi zagotovil 5.000 nujno potrebnih delovnih mest, a za zdaj ostajajo glasnejši tisti, k v projekt ne verjamejo. Rudnik naj bi odprli več kot 5.000 metrov nad morjem, naravovarstveniki pa opozarjajo, da bi lahko imelo odprtje rudnika škodljive učinke na življenje v naravi.

Rudniško vodstvo zagotavlja, da ledeniki Toro 1, Toro 2 in Esperanza ne bodo izginili. Čilska vlada je namreč, preden je odobrila projekt, postavila pogoj, da ledeniki ne smejo biti premaknjeni, prestavljeni, uničeni ali fizično spremenjeni.

O d p r t o   p i s m o ODGOVORNIM V POLITIKI, GOSPODARSTVU IN ZNANOSTI

Moje predstave o odgovornem, naravnem življenju
Problemi sedanjosti in moji predlogi za njihovo rešitev

Prideš na svet, ponavadi v sterilni bolnici, kjer ti takoj porežejo tvoje naravne korenine. Cepijo te in futrajo z nenaravno kemično krmo. Naravno rojstvo v okviru družine in naravno odraščanje bi bil pravi štart za bodoče življenje mladega človeka.

Vsak zemljan ima že po rojstvu pravico na košček zemlje. Zemljiška reforma, ki bi to upoštevala, bi se morala že zdavnaj zgoditi.