Lansko leto je nekdanji švedski evropski poslanec Jens Holm sprožil pobudo za odpravo subvencij masovni živinoreji v državah EU. Član levičarske stranke je vegetarijanec, v evropskem parlamentu pa je bil v minulem mandatu tudi član parlamentarnega Odbora za okolje in Odbora za mednarodno trgovino.

Več o njegovi dejavnosti na področju ozaveščanja ljudi o škodljivosti živinoreje je na strani www.meatclimate.org. Na tej strani je tudi vsebina njegove brošure o vplivu živinoreje na klimo. Objavljamo nekaj odlomkov iz brošure. Klimatske spremembe se razvijajo v doslej največjo grožnjo preživetja našega sveta.

Ozaveščenost nekaterih najhujših onesnaževalcev okolja z emisijami, kot sta težka industrija in transportni sektor, je sicer relativno visoka in prav takšna tudi njihova pripravljenost. A eden od najbolj uničujočih povzročiteljev klimatskih sprememb je, dokaj nenavadno in izven kroga vseh znanih povzročiteljev: prehrambena industrija. Kar pojemo, zajema približno tretjino učinka na klimatske spremembe, ki ga proizvede povprečna švedska družina. Ostala Evropa daje približno enake rezultate.

Določene vrste hrane povzročajo veliko večje uničenje kot druge: meso, na primer. Leta 2006 jeseni je FAO, Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo, poročala v Livestock?s Long Shadow, v 400 strani dolgem poročilu o vzreji živine in klimatskih spremembah. Mesna industrija in vzreja živine prispevata 18 % celotne emisije toplogrednih plinov. To je dejansko večji vpliv na klimatske spremembe, kot ga ima celotni svetovni kopenski transport, poroča FAO.

To poročilo preiskuje vpliv nenehno naraščajoče potrošnje mesa na klimatske spremembe in vlogo, ki jo pri tem igra EU. Razkriva tudi, kako Švedska vlada v svoji državi daje vtis, da dela v smislu opuščanja osovražene izvozne refundacije za mesne proizvode, medtem ko v Bruslju daje svojo podporo povečanju le-te.

Brez zahtev po vseh odgovorih pa kljub vsemu ponujamo naša gledišča v diskusiji, da je, poleg učinka tople grede, eno najpomembnejših vprašanj za našo prihodnost: Kaj bomo počeli s svetovnim žitom in kakšen je optimalni način uporabe svetovnih obdelovalnih površin? Pričakovati je, da bodo klimatske spremembe prinesle enormne zahteve po pšenici, koruzi in drugem žitu za proizvodnjo bio goriva. In to nas privede nazaj k proizvodnji mesa.

Več kot tretjina celotne žetve žita služi za krmo. Ali je to racionalno? Zakaj ne bi proizvajali manj mesa in vzrejali manj živali s prehranskimi pridelki in tako raje uporabili žito za hrano večjemu številu ljudi, preostanek pa še za bio gorivo?
To poročilo zaključujemo z nekaj konkretnimi zahtevami, ki bi jih bilo treba izpolnjevati na obeh stopnjah, tako v EU, kot na nacionalni ravni: opustite subvencije za pridelavo mesa, naj meso nosi lastne okoljske stroške, in delajte v tem smislu, da bo moderna vegetarijanska hrana cenejša.

Pritrditi moramo izjavi raziskovalke Annike Carlsson-Kanyama v njenem poročilu: »Ljudje morajo razumeti, da je to, kar jemo, pomemben proizvod narave«. Točno. Današnja potratna proizvodnja mesa ne nosi lastnih okoljskih stroškov. Izgradimo fundacijo okolju prijazne in sonaravne potrošnje hrane. Boj proti klimatskim spremembam se pričenja tukaj in sedaj: za jedilno mizo.

88% posekanih gozdnih površin v območju Amazonke je spremenjenih v pašnike za živino

Ko prihaja do toplogrednih emisij, večina ljudi pomisli na emisije ogljikovega dioksida (CO2). In glede na emisije ogljikovega dioksida najprej pomislimo na izgorevanje fosilnih goriv, na primer na transportni sektor. Čeprav ljudje in živali izločajo pri svojem dihanju ogljikov dioksid,  te emisije absorbira rastlinski svet našega planeta.

Poenostavljena slika je takšna, da so te emisije del biološkega ciklusa, medtem ko emisije iz izgorevanja fosilnih goriv ustvarjajo povečanje ogljikovega dioksida v atmosferi. Ko prihaja do kompleksnih toplogrednih emisij s strani živinoreje, je slika bolj zapletena.

Pričnimo z dejstvom, da je tudi živinorejski sektor pomemben izvor emisij ogljikovega dioksida. Med drugim tudi zaradi dejstva, da krčijo gozdove, ki so prej absorbirali ogljikov dioksid in jih spreminjajo v pašnike ali v zemljišča za polja z živalsko krmo. V poročilu, ki ga je objavila Svetovna banka v letu 2004 z naslovom: Vzroki krčenja gozdov v Brazilski Amazoniji, je navedeno, da je bilo 88% posekanih gozdnih površin v območju Amazonke spremenjenih v pašnike za živino.

Izračuni nam povedo, da okrog 9% globalnih emisij ogljikovega dioksida, ki izvirajo iz človekovega delovanja, izvira iz reje živine, čeprav številke še niso točne. Drugi faktor v tem kontekstu je ta, da se krmne poljščine, posajene za hrano živine, transportirajo v vedno večje razdalje. To vodi v večjo porabo fosilnih goriv, kar še dodatno povečuje emisije ogljikovega dioksida.

Metan (CH4) je plin, ki ima na enoto teže, učinek na globalno segrevanje, ki je 23 krat močnejši od ogljikovega dioksida. V zadnjih 200 letih se je stopnja metana v atmosferi podvojila z 0,8 na 1,7  volumskih delcev na milijon. Med 35% in 40% globalnih emisij  metana, ki jih pripisujemo človekovim aktivnostim, izvira iz prebavnih procesov živine.

Dušikov oksid (N2O), ki ga imenujemo tudi smejalni plin, ima še močnejši učinek na klimo: 296 krat močnejši je od ogljikovega dioksida v obdobju več kot sto let. Dušikov oksid nastaja na različne načine, kadar dušik reagira s kisikom. Živinoreja proizvaja ogromne količine dušika, iz katerega nastaja dušikov oksid.

V skupnem seštevku, nastajata na račun živinoreje dve tretjini vseh emisij  dušikovega oksida, kot posledica človekovih aktivnosti. Dušik se sprošča iz umetnih gnojil, ki se uporabljajo za krmne poljščine. Sprošča se tudi iz urina in izločkov živali, kot tudi iz zalog gnoja. FAO je ocenila, da bomo šele v prihodnosti občutili ogromen porast teh vrst emisij, ki jih povzroča živinoreja.

Prašičereja in reja perutnine povzročata občutno manj emisij toplogrednih plinov, kot jih povzroča reja prežvekovalcev. Prašičereja in reja perutnine povzročata znatne okoljske probleme na drugačen način. Če vzrejaš prašiče ali piščance, moraš kupiti velike količine visoko vredne proteinske krme: prašiči in piščanci ne morejo živeti od trave. In to nas privede do posledic proizvodnje proteinske krme.

78% celotne obdelovalne površine na svetu se uporablja za rejo živali

Za proizvodnjo krme, bogate z beljakovinami, moraš gojiti poljščine bogate s proteini. In to zahteva prostor; veliko prostora. Danes zahteva živinoreja 30% celotne zemeljske obdelovalne površine. 78 % celotne kultivirane obdelovalne površine (sem prištevamo tudi različne vrste pašnih površin), se uporablja na različne načine za vzrejo farmskih živali. Od celotne površine, primerne za obdelavo, je 33 % uporabljene za vzrejo živali.

Povečana proizvodnja visoko kakovostnih proteinov zahteva uporabo večjih površin zemlje. To se najpogosteje dogaja na južni polobli. V Braziliji se je med letoma 1965 in 1997 sajenje s proteini bogate soje povečalo za petdeset krat. Danes je delež Brazilije v svetovni proizvodnji soje 26-odstoten in večina se izvaža v Evropo kot krma za živali.

Kljub dejstvu, da deževni gozd pokriva samo 6 odstotkov zemeljskega kopnega, ima izjemno velik pomen za življenje živali in rastlin. Njegova zmožnost uravnavanja ogljikovega dioksida  je, kot smo že poudarili, pomemben dejavnik preprečevanja učinka toplogrednih plinov. Tako celo gojenje pridelkov, namenjenih živalski krmi, sproža podnebne spremembe. 

Proizvodnja mesa je izredno velik porabnik energije

Po poročilu Švedske univerze kmetijskih znanosti (Sveriges Lantbruksuniversitet) z naslovom  Veganstvo – vegetarijanstvo – vsejedstvo? (Vegan – vegetarian – allätare?) se za proizvodnjo kilograma dveh najbolj običajnih vrst mesa na naši nadmorski višini – svinjine in govedine – porabi 8,3 oziroma 12,8 kilovatnih ur (kWh) energije. Za proizvodnjo kilograma stročnic, npr. fižola, z veliko vsebnostjo proteinov, ki jih ljudje sicer dobijo iz živalskih izdelkov, pa je potrebne samo 0,86 kilovatne ure in za krompir 0,44 kilovatne ure energije.

To pomeni, da se za proizvodnjo hrane živalskega izvora porabi deset do dvajset krat več energije kot za hrano rastlinskega izvora. Tako je predvsem zato, ker živali porabijo velike količine energije – bodisi s pašo ali z uživanjem gojenih žit - že preden gredo v zakol za meso. Zakol, prevoz, predelava in priprava mesa za uživanje pa v porabi energije tudi predstavljajo velik delež.

EU podpira živinorejsko industrijo

Skupek intervencij EU in neposredna podpora živinorejski industriji v letu 2007 sta znašala 3.500,704,000 evrov. Kako to, da EU spodbuja takšno politiko? Večkrat smo poskušali stopiti v stik z evropsko komisarko za kmetijstvo Mariann Fischer Boel, da bi jo prosili, naj nam pojasni razmišljanje, ki vodi v tako visoke subvencije živinorejski industriji. Obvestila nas je, da za pogovor nima časa, tako da smo se pogovarjali z njenim predstavnikom Michaelom Mannom.

On nam je najprej opisal začetke evropske kmetijske politike iz časa po drugi svetovni vojni, ko je »bila Evropa v ruševinah«. Dejal je, da visoka podpora izhaja iz želje, da bi se v prihodnje izognili pomanjkanju hrane v Evropi. »Evropska kmetijska politika se je od svoje ustanovitve do danes tako rekoč povsem spremenila, še zlasti po velikih reformah, ki so se začele leta 2003 in še potekajo.

Upam, da bomo še naprej imeli skupno kmetijsko politiko. Neposredne subvencije kmetom bodo vse bolj pogojene z uresničevanjem 'javnega dobrega', vsa preostala vezanost na proizvodnjo pa bo, upam, postopoma v celoti ugasnila.« Novo poročilo Švedskega inštituta za hrano in biotehnologijo (SIK) navaja raziskave o možnostih proizvodnje hrane iz lokalno pridelanih stročnic.

Raziskovalci so tudi primerjali okoljski vpliv takšnih vegetarijanskih obrokov z okoljskim vplivom različnih mesnih obrokov. Glede na omenjeno poročilo je jasno, da je lokalno pridelan vegetarijanski obrok, sestavljen iz krompirja, zelenjave in vegetarijanskih burgerjev, najbolj okolju prijazen način prehranjevanja, kljub upoštevanju dejstva, da so bili npr. grahovi proteini predelani v majhnih prekomorskih tovarnah. »Bolj učinkovito je neposredno pojesti, kar pridelamo, ne pa pustiti, da gre to najprej skozi žival«, pravi Anna Flysjö, ena od avtoric poročila.

Potrebno bi bilo uvesti davek na živalsko krmo

Glede na to, kako živinorejska industrija ogroža planet in kako se je politika doslej izmikala problemu, je skrajni čas, da si začnemo prizadevati za drugačno politiko. Namesto da subvencioniramo proizvodnjo živalskih izdelkov in povpraševanje po njih, moramo doseči, da bo postala bolj donosna poraba na nižjih ravneh prehranske verige in manj donosna tista na višjih ravneh: več rastlinske hrane za človeka in manj živalske.

»Mislim, da bi bilo učinkovito uvesti davek na živalsko krmo«, pravi Annika Carlsson-Kanyama. »Cene zrnja  se vzdržujejo na visoki ravni zaradi povpraševanja rejcev živine in povpraševanje se bo predvidoma še povečalo. Če bi bila krma dražja,  bi bila dražja tudi proizvodnja mesa, hkrati pa bi se lahko pocenili rastlinski pridelki, namenjeni človekovi prehrani. Bogati ljudje, ki uživajo veliko mesa, bi bili deležni negativnih učinkov, revni, ki ga uživajo le malo, pa pozitivnih.«

Vir: www.meatclimate.org prevod: Nevenka Likar Žužek, Blanka Prezelj

Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, avgust 2009