Na spletni strani Vecer.com pišejo, da avtomobili, letala in druga prevozna sredstva niso glavni krivci za izpust toplogrednih plinov. Med največje onesnaževalce sodi govedo. Svet se je odločil boriti proti globalnemu ogrevanju. Kako? Z zeleno energijo, energetsko učinkovitostjo, okolju prijaznimi tehnologijami in industrijskimi obrati, varčnimi avtomobili, s cenejšim javnim prevozom itd. Pri tem pa seveda nismo omejili govedoreje, ki je odgovorna za 18 odstotkov vseh emisij.

Četudi je zgodba dokaj stara, dobiva v tem času nove razsežnosti, saj vzbuja nelagodje predvsem med tistimi, ki si prizadevajo za reševanje okolja, medtem ko je za nasprotnike teorij globalnega ogrevanja ideja "ogrevanja ozračja" še ena izmišljotina.

Naj bo tako ali drugače, že leta 2006 spisano poročilo o podnebnih spremembah, naslovljeno "Senca živine", ki ga je izdelala prehrambena in kmetijska organizacija, ki sodi pod okrilje Združenih narodov (ZN), krivi za krčenje gozdov in ogrožanje divjadi, kar posledično prispeva k okoljevarstvenim zločinom, kot so kisli dež, naseljevanje tujih vrst v območjih, kjer jih ni bilo, s čimer ogrožajo avtohtone populacije (pa naj gre za rastline ali živali), širjenje puščave, pustošenje oceanov, zastrupljanja rek, pitne vode ter koralnih grebenov, naraščajočo živinorejo.

Za vse omenjene tegobe sicer ne krivijo le 1,5 milijarde krav, ki so z 18 odstotki emisij drugi največji onesnaževalec okolja, ampak tudi ovce, kokoši, prašiče in koze. Govedoreja je še posebej problematična v Južni Ameriki, kjer zavoljo dobička in širjenja kmetijskih površin krčijo amazonski pragozd, "pljuča sveta", ki so zmožna porabiti kar 20 odstotkov ogljikovega dioksida. S krčenjem pragozda koncentracija tega plina narašča, posledično pa se je krčenje pragozda povzpelo na drugo mesto največjih onesnaževalcev z ogljikovim dioksidom, pri čemer zaostaja le za premogovnimi gorivi.

Nike in Timberland ne bosta uporabljala usnja
Južna Amerika je država z največ govedoreje, hkrati pa je tudi največja izvoznica govejega mesa na svetu. Kljub velikemu dosežku pa za brazilsko vlado slednje ni dovolj. V naslednjih desetih letih želi svoj delež govedine na svetovnem trgu s 30 odstotkov povečati na 60. Pri tem je vredno opomniti, da govedoreja raste in sedaj predstavlja kar 40 odstotkov kmetijske proizvodnje.

Prav tako pa ni zanemarljiv podatek, da je prav Brazilija vodilna in s tem tudi najbolj kriva za krčenje ob Amazonki, kjer govedo gojijo tudi zavoljo usnja, ki se večinoma uporablja za športne copate. Zavoljo dobička pa naj bi trend krčenja nadaljevali. Nad tem so najbolj zaskrbljeni okoljevarstveniki, predvsem Greenpeace, na presenečenje mnogih pa se je na načrt brazilske vlade odzval tudi športni gigant Nike.

Nekaj tednov pred napovedanim uničevanjem Amazonke in pripravljanjem površin za govedorejo je Nike obvestil Greenpeace, da so uvedli nove standarde, po katerih za svoje proizvode ne bodo uporabljali usnja goveda, ki bi bilo vzgojeno na novo posekanih gozdnih površinah.

Kot je zapisala Lindsey Allen, Greenpeacova borka za ohranjanje gozdov, Nike z merili, da usnje ne sme biti s področja Amazonke, misli resno, s čimer je vzor ostalim velikanom športne industrije, kot so Timberland, Adidas, Reebok in Clarks. No, njene želje so bile uslišane že nekaj dni kasneje, ko je Timberland sporočil, da se pridružuje iniciativi proti globalnemu ogrevanju in krčenju Amazonke, in da bo poskrbel, da športni copati ne bodo narejeni iz usnja.

Bojkot govedine?
Kot piše Allenova, je triletna preiskava brazilske govedoreje razkrila ozadje globalnega trgovanja z govejim mesom in usnjem, ki prihaja na trg preko korporacij Bertin, JBS in Marfrig. "Pregledali smo na stotine živinorejskih farm, katerih delni lastnik je država, in ki črede vzgajajo ob Amazonki. Satelitski posnetki jasno kažejo, da največ goveda prihaja pravzaprav s farm, ki ilegalno, a kljub temu aktivno, krčijo gozdne površine. Med njimi tudi govedo, ki prihaja v Bertinove klavnice z ilegalnih kmetij," pravi.

Odločitev Nike so tako pozdravili kot učinkovito sredstvo za boj proti poseki amazonskega pragozda, iz pisarne brazilskega državnega tožilca pa so že 1. junija sporočili, da proti različnim podjetjem in tudi Bertinu pripravljajo tožbo, težko eno milijardo ameriških dolarjev. Na slednje so se odzvali tudi v Wal-Martovi brazilski franšizi in pri Carrefour, kjer so nehali prodajati goveje izdelke podjetij, proti katerim brazilsko državno tožilstvo sestavlja obtožnico.

Zadeva pa se je premaknila še dlje: le nekaj tednov po objavi informacij je, kot smo že pisali, Mednarodna finančna korporacija (IFC) Bertinu vzela obljubljenih 90 milijonov ameriških dolarjev posojila. Le nekaj dni kasneje pa je Marfrig napovedal moratorij, ki podjetju prepoveduje nakup goveda, rejenega v na novo opustošenih delih pragozda.

Ogrožena tudi zdravilna zelišča
Opozorila Greenpeaca, odločnost Nike in Timberlanda pri bojkotiranju usnja, ki prihaja iz nelegalnih farm, reakcija Wal-Marta in Marfriga ter IFC-ja pa niso dovolj za učinkovit boj proti pustošenju pljuč sveta. Preganjanja nepridipravov in motrenja situacije bi se morala lotiti tudi brazilska vlada, ki pa zaenkrat še počiva. Mnogi menijo, da bi moral biti bolj aktiven tudi sam brazilski predsednik Luiz InLula da Silva, ki bi si moral prizadevati za ohranitev amazonskega pragozda.

Ne nazadnje morda tudi zato, ker je pragozd poleg tega, da je dom številnih živih bitij, ki z izsekavanjem izginjajo, tudi "zeliščna" oaza. Več kot 25 odstotkov zdravil na svetovnem trgu vsebuje sestavine, ki jih je mogoče najti le tam, zaskrbljujoče pa je, da je uradna medicina do sedaj testirala le odstotek tropskih rastlin. 70 odstotkov od 3000 testiranih rastlin s področja Amazonke, kot pravijo pri ameriškem Nacionalnem inštitutu za rakasta obolenja, je identificiranih kot rastline, ki preprečujejo nastanek raka.

Mnenje, da je amazonski pragozd več vreden nedotaknjen kot opustošen zavoljo govedoreje ali lesa, torej ni iz trte izvito. In tudi številke, da je govedo krivo za najmanj 25 odstotkov svetovnih izpustov metana, k čemur je seveda pripomogel človek, niso le ocena, ampak dejstvo.

Tega se zavedajo tudi Avstralci, ki opozarjajo, da bo govedoreja izginila, če bo senat potrdil predlog zakona o omejevanju izpustov. Avstralski ABCRural pa je poročal tudi, da bodo zaradi omejevanja izpustov mnogi ob službo. Avstralski živinorejec Zander McDonald zato vlado poziva, naj ne sprejme nobenega odloka, ki bi škodil kmetijstvu, še pišejo na Vecer.com.

Vir: www.vecer.si