ZEOS, družba za ravnanje z električno in elektronsko opremo, je predstavila celovito akcijo ozaveščanja o prednostih varčnih sijalk in spodbujanja njihovega zbiranja. Z namestitvijo posebnih zbiralnikov v vseh prodajnih centrih Merkurja in na drugih točkah po Sloveniji ter z dogodki, ki se bodo vrstili v septembru, želi ZEOS kot konkreten odgovor na sprejete okoljske direktive EU, povečati število zbranih sijalk v Sloveniji. Oblikovalska in vsebinska zasnova akcije je potekala v sodelovanju z GDS (Gorenje design studio).

Gostitelj dogodka je bil Emil Šehič, direktor družbe ZEOS, ki je uvodoma predstavil konkretne vsebine in način delovanja družbe. Osnovno poslanstvo podjetja je izpolnjevanje obveznosti zbiranja električnih in elektronskih odpadkov za Slovenijo, količina zbranih odpadkov se iz leta v leto povečuje. Zahvala gre končnim uporabnikom, ki so vedno bolj osveščeni. Podjetja pa žal ne poskrbijo vedno, da se zbrani odpadki dejansko oddajo na ustrezna reciklažna mesta.

Edvard Ipavec, MOP, je pojasnil direktive EU in Uredbo o okoljski zasnovi izdelkov, ki je podlaga za izvajanje izvedbenih projektov. Nadzor na trgu izvaja tržna inšpekcija. Doseči je potrebno zastavljene okoljske cilje in preprečiti prihod neustreznih izdelkov na trg. Direktorat za okolje na osnovi okoljskega zakona in predpisov poskrbi za zagotovitev pravilnega zbiranja odpadkov ter reciklažo.

Martin Vovk, direktor Sloluks je spregovoril o varčnih sijalkah in njihovih lastnostih v primerjavi z dosedanjimi žarnicami. Poudaril je njihove prednosti, med katerimi je ključen prihranek energije. S pomočjo praktičnih prikazov je ponazoril pomen pravilnega izbora sijalke glede na potrebe uporabnika – v smislu barve svetlobe, moči sijalke ... Povabil je udeležence k praktičnemu preizkusu potrebne energije za napajanje žarnic, oziroma varčnih sijalk.

Dr. Grega Bizjak, Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo je spregovoril o uvedbah sodobnih tehnologij na področju razsvetljave, ki omogočajo od 25 do 38 odstotkov porabe električne energije na nacionalni ravni. Pod vprašaj je postavil 5-kratni prihranek varčnih sijalk, ocenjuje, da je prihranek nekoliko manjši, nesporno pa je opazen. Negativen vpliv varčnih sijalk je nelinearnost porabe energije, kar pomeni težave pri zagotavljanju električne energije. Stroka je nekoliko skeptična glede uporabe varčnih sijalk.

Lidija Živčič, direktorica Fokus, društva za sonaravni razvoj je pozdravila sprejet ukrep glede zamenjave žarnic z varčnimi sijalkami. Pomembne so akcije ozaveščanja javnosti, kakršno je predstavil ZEOS, ker tako uporabniki dobijo celovito sliko o sijalkah, njihovih prednostih in slabostih. Najboljši ukrep je še vedno ne uporabiti sijalke, pomeni, premišljeno uporabljati energijo.

Rok Istenič, predstavnik za odnose z javnostmi, Merkur, spodbuja odgovornost trgovcev pri vključevanju v procese ozaveščanja javnosti in izvajanju odredb. Pričakuje nižjo ceno in večjo kakovost varčnih sijalk, ki jo bo sprožilo večje povpraševanje po varčnih sijalkah. Merkur na svojih policah ne ponuja najcenejših izdelkov dvomljive kakovosti, enako velja pri sijalkah, na voljo so tiste, ki imajo zagotovljeno določeno stopnjo kakovosti. Zato, da je kupec informiran, so dobordošle akcije, kakršno predstavlja ZEOS. Pri zbiranju odpadnih sijalk je treba ljudi spodbujati, da jih dejansko odlagajo v temu namenjene zbiralnike,zato se Merkur z veseljem vključuje v akcijo informiranja in konkretnega zbiranja – zbiralniki.

Debato je moderiral Borut Bernat, vodja področja ravnanja z odpadnimi sijalkami pri družbi ZEOS.

Z namenom ozaveščanja vseh prebivalcev Slovenije o posledicah leta 2006 sprejetega zakona o postopnem umiku obstoječih žarnic iz trgovskih polic do leta 2012 in njihovem nadomeščanju z varčnimi sijalkami, podjetje ZEOS jeseni 2009 pripravlja vidnejšo kampanjo informiranja širše javnosti o teh okoljskih temah. Na kampanjo in problematiko bi želeli opozoriti z uvodno novinarsko konferenco. V nadaljevanju pa najdete še predviden načrt ostalih aktivnosti kampanje, ki je nacionalno zastavljena.

Na področju osvetljevanja so bili na Evropski ravni že leta 2006 sprejeti okoljski ukrepi, ki z zamenjavo uveljavljenih žarnic s petkrat varčnejšimi in obstojnejšimi sijalkami, prinašajo večjo energetsko ekonomičnost, po drugi strani pa predstavljajo potencialne nove okoljske grožnje, saj varčne sijalke vsebujejo sledove živega srebra.

Ker gre za spremembe, ki vstopajo v življenja slehernega posameznika, je potrebno ustrezno informiranje in motiviranje široke javnosti, da pri spremembah sodeluje in ustrezno ravna. Podjetje Zeos, neprofitno podjetje za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme, pri tem projektu prevzema pomembno vlogo informatorja in pobudnika odgovornega ravnanja s potencialno nevarnimi odpadki in s tem Ministrstvu za okolje zagotavlja pomembno dopolnitev pri izvrševanju sprejetih zakonov.

Sijalke ločuj in naravo varuj
Do konca leta 2009 bodo v Merkurjevih trgovskih centrih pod sloganom Sijalke ločuj in naravo varuj potekale različne aktivnosti, od nagradne igre do poučnih mini dogodkov, z namenom opozarjanja na pomen ločenega zbiranja odpadnih sijalk. Varčne sijalke namreč postopoma izpodrivajo običajne žarnice iz naših domov, saj za svoje delovanje porabijo manj električne energije, trajajo dlje, mogoče pa jih je tudi skoraj popolnoma reciklirati. Zato je pri sijalkah zelo pomembno, da jih, ko prenehajo delovati, odlagamo v zato namenjene zbiralnike, ki jih najdete tudi v vseh Merkurjevih trgovskih centrih.

Do konca leta 2009 oziroma do razdelitve vseh varčnih sijalk, bo v vseh Merkurjevih centrih potekala nagradna igra, ki jo organizira podjetje Zeos d.o.o., podjetje za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Nagradna igra bo namenjena vsem, ki bodo na oddelek sijalk, v katerem koli Merkurjevem trgovskem centru, prinesli odsluženo sijalko. V zameno za vsako odsluženo sijalko bodo prejeli kupon s katerim lahko zadenejo brezplačno varčno sijalko. Polovica srečk zadane zato izkoristite priložnost in prinesite odslužene sijalke tudi vi.

V petih Merkurjevih centrih po Sloveniji pa se bodo odvijali manjši dogodki, na katerih bo mogoče videti delovanje in spoznati lastnosti varčnih sijalk ter postopek njihovega recikliranja. Centri v katerih se bodo odvijali dogodki so:

MERKUR Ljubljana-BTC / 04.09.2009 / 15 h- 19 h
MERKUR Kranj-Primskovo / 11.09.2009 / 15 h – 19 h
MERKUR Maribor / 18.09.2009 / 15 h – 19 h
MERKUR Celje / 25.09.2009 / 15 h – 19 h
MERKUR DOM Nova Gorica / 02.10.2009 / 15 h – 19 h

Slovenija je kot članica evropske unije leta 2006 podpisala zakon o postopnem umiku žarnic iz trgovskih polic do leta 2012 in njihovem nadomeščanju z varčnimi sijalkami. Skupaj s tem zakonom je bila sprejeta tudi obveza, da morajo vsi proizvajalci in prodajalci varčnih sijalk poskrbeti za njihovo recikliranje. Med zavezance sodi tudi Merkur. V sodelovanju s podjetjem Zeos d.o.o. je Merkur v vseh svojih trgovskih centrih že postavil posebne zbiralnike.

Varčne sijalke porabijo kar 5-krat manj električne energije kot običajne žarnice in trajajo od 5 do 15-krat dlje. Poleg tega je mogoče varčne sijalke kar 95% reciklirati. Pomanjkljivost varčnih sijalk pa je da za svoje delovanje potrebujejo, sicer izredno majhno, količino živega srebra.

Zaradi vsebnosti živega srebra in možnosti recikliranja je pomembno, da varčne sijalke, ko prenehajo delovati, odlagamo v posebej za to namenjene zbiralnike. Samo za te sijalke lahko namreč zagotovimo, da bodo šle v nadaljnjo predelavo, sijalke, odložene med mešane komunalne odpadke, pa lahko v najslabšem primeru, v primeru razbitja, povzročijo prehajanje živega srebra v vodo.

Podjetje Zeos d.o.o. je neprofitno podjetje, ki skrbi za ustrezno ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, baterije, akumulatorje ter sedaj tudi sijalke. Pred leti je na področju sijalk Zeos skupaj z Hse že sodeloval pri odmevni kampanji Varčna sijalka v vsak dom. S kampanjo Sijalke ločuj in naravo varuj pa Zeos samostojno prevzema pomembno vlogo izobraževalca in informatorja širše javnosti o pomembnih okoljskih temah.

Ozadje akcije

»Sijalke ločuj in naravo varuj«
8. decembra 2008 je Regulatorni Odbor Evropskega Parlamenta sprejel implementacijo Direktive 2005/32/EC, ki se nanaša na zahteve ekološke zasnove za neusmerjene svetlobne vire v gospodinjstvih. Rezultat tega bo postopna umaknitev neučinkovitih žarnic s trga Evropske Unije, ki bo potekala v večih fazah, začenši s 1.septembrom 2009.

1.sepember 2009 prepoved bistrih sijalk z žarilno nitko z izhodnim lumnom večjim od 950 lm (približno 80W in več); prepoved vseh nebistrih žarnic (mat), ki imajo slabšo energijsko učinkovitost kot razred A

1.september 2010 prepoved bistrih sijalk z žarilno nitko z izhodnim lumnom večjim od 725 lm (približno 65W in več)

1.september 2011 prepoved bistrih sijalk z žarilno nitko z izhodnim lumnom večjim od 450 lm (približno 45W in več)

1.september 2012 prepoved bistrih sijalk z žarilno nitko z izhodnim lumnom večjim večjim od 60 lm (približno 7W in več)

1.september 2013 prepoved sijalk z vznožkom tipa S14,S15 ali S19 in sijalke napetosti enake ali manjše od 60 voltov in so brez integriranega transformatorja

1.september 2016 prepoved vseh tipov sijalk energijskega razreda C, z izjemo bistrih sijalk z vznožkom tipa G9 in R7

Ukrep Evropskega Parlamenta bo pripomogel k zmanjšani porabi električne energije in posledično manjšim izpustom CO2 v atmosfero in bo pomembno prispeval pri doseganju ciljev zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji na grobo ocenjujemo, da bo zaradi zamenjave 7 milijonov žarnic z varčnimi sijalkami letni prihranek električne energije znašal okoli 350 GWh, kar približno predstavlja letno proizvodnjo elektrike vseh savskih elektrarn (330 GWh) in le malo manj kot jo proizvede TE-TO Ljubljana (400 GWh). Emisije CO2 se bodo zaradi tega ukrepa zmanjšale za 140.000 ton.

Poleg znatnih pozitivnih učinkov za okolje, pa je ena od posledic ukrepa znatno povečanje števila varčnih sijalk, ki za svoje delovanje potrebujejo majhne količine živega srebra. Ob morebitnem razbitju sicer niso nevarne za zdravje, ker koncentracija hlapov živega srebra v okolici razbite sijalke praviloma ne presega dopustne koncentracije, vendar pa je v takih primerih potrebno upoštevati navodila za ravnanje ob primeru razbitja.

Večji problem bi predstavljale velike količine odpadnih sijalk, ki bi se lahko pojavile na odlagališčih med mešanimi odpadki. Zaradi tega je pomembno ločeno zbiranje odpadnih sijalk, kajti le na ta način jih je mogoče reciklirati in dobljene materiale uporabiti pri izdelavi novih sijalk.

Odpadne sijalke so z vidika zbiranja specifičen odpadek. Za razliko od odpadnih baterij katere so se uporabniki že v precejšnji meri navadili vračati trgovcem, sijalke zaradi dolge življenjske dobe niso posebno pogost odpadek v gospodinjstvih, zato ljudje običajno ne vedo kaj storiti z njimi. Zaradi majhnih dimenzij jih je mogoče enostavno odvreči med mešane odpadke, kar pa je seveda popolnoma neustrezno predvsem pa v nasprotju s predpisi.

Ravno zaradi omenjenih posebnosti je izredno pomembno ustrezno informiranje in stalno ozaveščanje uporabnikov varčnih sijalk, kajti predvsem od ozaveščenega posameznika je odvisno, če bo odpadna sijalka končala na primeren način. Drugi pravtako pomemben pogoj pa je možnost oddaje odpadnih sijalk. Ta mora biti čimbolj enostavna in opazna.

Z zahtevo, da morajo trgovci, ki prodajajo sijalke prevzeti tudi odpadne sijalke in jih predati pooblaščeni shemi za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo je prvi pogoj v veliki meri izpolnjen, še naprej pa se bomo trudili uporabnikom omogočiti čimveč različnih možnosti za enostavno oddajo.

Ob pričetku veljavnosti ukrepa umika žarnic z žarilno nitko nad 100W je podjetje ZEOS skupaj z največjim trgovcem tehnične opreme v Sloveniji Merkurjem, pripravilo široko osveščevalno akcijo, z namenom informiranja široke javnosti o lastnostih varčnih sijalk in ravnanju s sijalkami, ko le te ne opravljajo več osnovne funkcije in postanejo odpadek. Termin akcije smo skrbno izbrali, ker bo prodaja varčnih sijalk v tem času močno porasla, nakup pa je tudi najboljša priložnost za pritegnitev pozornosti uporabnikov.

SISTEM RAVNANJA Z ODPADNIMI SIJALKAMI

UVOD
Samo v preteklem letu je bilo v Sloveniji prodanih preko 5 milijonov plinskih sijalk, ki po koncu življenjske dobe zaradi vsebnosti majhne količine živega srebra, predstavljajo nevaren odpadek. Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, ki je v veljavi od novembra 2006, zavezuje proizvajalce, da poskrbijo za zbiranje in recikliranje odpadnih sijalk.

Da bi razvili učinkovit sistem zbiranja odpadnih sijalk, ki bi bil tudi stroškovno učinkovit, so največji evropski proizvajalci sijalk Osram, Philips, General Electric in Sylvania s podjetjem ZEOS sklenili dogovor, da se znotraj sistema za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo vzpostavi sistem za zbiranje in recikliranje odpadnih sijalk po vzoru drugih držav EU. V sistem se je vključila tudi večina slovenskih zavezancev – po večini gre za distributerje, ki se zavedajo pomena učinkovitega zbiranja in recikliranja odpadnih sijalk za ohranitev kakovosti okolja.

ZEOS kot neprofitna organizacija organizira zbiranje in prevzem odpadnih fluorescentnih sijalk, visokointenzivnostnih sijalk na razelektrenje in varčnih sijalk na teritoriju celotne Slovenije. Zbiranje poteka preko komunalnih zbiralnic, trgovin, ZEOS-ovih zbiralnic in neposredno pri velikih porabnikih sijalk.

V zadnjem obdobju pa smo zbiranje razširili tudi v osnovne šole in zdravstvene ustanove. Ker zaenkrat v Sloveniji še ni obrata za recikliranje odpadnih sijalk, jih ZEOS pošilja v reciklažni center v tujini, kjer se predelajo na okolju prijazen način, preko 95% materiala pa proizvajalci sijalk ponovno uporabijo pri izdelavi novih sijalk.

Poleg zbiranja in recikliranja odpadnih sijalk je nadvse pomembna naloga ZEOS-a informiranje in ozaveščanje najširše javnosti v zvezi s pravilnim ravnanjem z odsluženimi sijalkami.

V letošnjem letu smo si zastavili za cilj, da zberemo in recikliramo 75 ton odpadnih sijalk, kar predstavlja približno petino sijalk, ki so bile dane na trg pred 6 leti, kolikor znaša povprečna življenjska doba plinskih sijalk. Ta količina je tudi v skladu s cilji, ki jih je postavilo Ministrstvo za okolje in prostor. V prihodnjih letih smo si zastavili še bolj ambiciozne cilje. Vsako leto želimo povečati količino zbranih odpadnih sijalk za 10%, tako da bi v letu 2012 zbrali 50% odpadnih sijalk, ki so bile dane v uporabo v letu 2006.

KOLIČINA ZBRANIH SIJALK V OBDOBJU 2007-2009

V prvih 6 mesecih leta 2009 je bilo zbranih 80% več odpadnih sijalk kot v enakem obdobju v letu 2008.

ZBRANE SIJALKE PO SKUPNIH SHEMAH V LETU 2008

V letu 2009 je bilo v Sloveniji zbranih 80,8 t odpadnih sijalk. Od tega jih je ZEOS zbral 84%.

SISTEM ZBIRANJA ODPADNIH SIJALK
V skladu z Uredbo o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo so proizvajalci dolžni poskrbeti samo za odstranitev sijalk, ki vsebujejo živo srebro. To so: linearne fluorescentne sijalke, kompaktne fluorescentne sijalke ter visokointenzivnostne sijalke na razelektrenje. Omenjene sijalke so proizvajalci od 13. avgusta 2005 dolžni označevati z znakom, ki opozarja na ločeno zbiranje.

Naslednji tipi sijalk ne sodijo v posodo za komunalne odpadke:



Linearne fluorescentne sijalke


Nelinearne fluorescentne sijalke


Kompaktne fluorescentne sijalke - neintegrirane


Kompaktne fluorescentne sijalke – integrirane


Visokointenzivnostne sijalke – visokotlačne (> 1 bar)


Visokointenzivnostne sijalke –
nizkotlačne (< 1 bar)




Kam z odpadnimi sijalkami?
Končni uporabniki, distributerji, elektroinštalerji, vzdrževalci in drugi imetniki odsluženih sijalk imajo naslednje možnosti brezplačne oddaje odsluženih sijalk:

Trgovcu na prodajnem mestu v enakem številu kot je kupil novih sijalk. Trgovec lahko v skladu z uredbo, kupca napoti k oddaji odpadnih sijalk v do 5 km oddaljeno ZEOS-ovo zbiralnico.

V zbirne centre izvajalcev lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (komunale). Ta način je primeren predvsem za oddajo manjših količin odsluženih sijalk iz gospodinjstev in manjših podjetij z do 10 zaposlenimi.

Zbiralnice, ki jih organizira ZEOS pri pogodbenih izvajalcih. Razporejene so po celotnem področju Republike Slovenije, trenutno jih je 42, število pa bomo glede na potrebe še povečevali. Seznam zbiralnic je objavljen na spletni strani www.zeos.si. Namenjene so predvsem distributerjem, elektroinštalaterjem, vzdrževalcem in drugim imetnikom odsluženih sijalk.

Za večje količine odsluženih sijalk, ki nastanejo na primer pri menjavi sijalk v celotnem poslopju in pri rednem vzdrževanju v večjih podjetjih, ZEOS organizira direkten brezplačen prevzem na mestu nastanka odpadka. Imetnik odpadka naročilo prevzema izvrši z izpolnjenim Obrazcem za naročilo prevzema odpadne EE opreme, ki je dostopen na spletni strani www.zeos.si, in ga posreduje ZEOS-u po elektronski pošti na naslov: info@zeos.si ali po faksu na št.: 01 366 85 82

Oddaja odsluženih sijalk v zbiralnico se potrjuje z Evidenčnim listom, ki ga izpolni imetnik odpadka, potrdi pa ga zbiralec. Na voljo je na spletni strani www.zeos.si.

Enote za zbiranje odpadnih sijalk
Zbiralnice so opremljene s standardiziranimi zbiralnimi enotami, ki ustrezajo vrsti in količini sijalk. ZEOS-ove zbiralnice so opremljene z namenskimi paletami za fluorescentne sijalke ter namenskimi paletami z mrežo za ostale vrste sijalk. Za manjše imetnike odpadnih sijalk smo pripravili dva tipa kartonskih škatel za fluorescentne in ostale sijalke.

Po večjih trgovinah z oddelki z razsvetljavo in v poslovalnicah elektrodistribucijskih podjetij pa so nameščeni cilindrični zbiralniki odpadnih sijalk, ki z živimi barvami pritegnejo pozornost potrošnikov, ki so potencialni imetniki odpadnih sijalk. ZEOS zainteresiranim imetnikom odpadnih sijalk brezplačno priskrbi primerne enote za zbiranje odpadnih sijalk.

Za zbiranje odpadnih sijalk so predvidene naslednje zbiralne enote:

1. Namenska paleta (dimenzija: 100x120 cm, višina 100 cm) primerna za zbiranje večjih količin odpadnih fluorescentnih cevi. Sijalke se zlagajo pravokotno na paleto, kar pomeni, da so dimenzije napolnjene palete cca. 120x140 cm in višine 100cm. Ko je paleta polna se sijalke ovije s folijo.

linearne fluorescentne sijalke > 60 cm

2. Namenska paleta z mrežo (dimenzija: 100x120 cm, višina 100 cm) je namenjen za zbiranje ostalih sijalk.

kratke linearne fluorescentne sijalke < 60 cm

obročaste, U sijalke, 2D, posebne oblike

varčne sijalke

3. Kartonska škatla 27x27x156

linearne fluorescentne sijalke > 60 cm

4. Kartonska škatla 63x40x40

kratke linearne fluorescentne sijalke < 60 cm

obročaste, U sijalke, 2D, posebne oblike

varčne sijalke

visokotlačne in nizkotlačne visokointenzivnostne sijalke

5. Cilindrični zbiralnik za trgovine (premer 50 cm, višina 130 cm) je namenjen za zbiranje varčnih in drugih sijalk, ki se uporabljajo v gospodinjstvih.

KONTAKT

ZEOS, Ravnanje z električno in elektronsko opremo, d.o.o.
Brnčičeva ulica 39
SI-1231 Ljubljana – Črnuče
Tel.: +386 1 366 86 03
Faks: +386 1 366 85 82
E-pošta: info@zeos.si
www.zeos.si

GOSTJE KONFERENCE

Doc. dr. Darij Krajčič, generalni direktor Direktorata za okolje
Je tudi predsednik svet Javnega zavoda Triglavskega narodnega parka. Poklicno kariero je začel v Gozdnem gospodarstvu Nazarje, od leta 1995 do 2003 je bil zaposlen na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete. V tem času je bil tudi direktor Združenja za gozdarstvo na Gospodarski zbornici Slovenije in opravljal še nekatere druge vodstvene funkcije.

Od leta 2003 do 2009 je bil direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, kjer je poleg skrbi za opravljanje redne javne službe, spodbujal izvajanje evropskih projektov s področja varstva narave. Poleg tega na Biotehniški fakulteti predava vsebine s področja politike in ekonomike upravljanja z naravnimi viri.

Emil Šehič, direktor ZEOS-a
Emil Šehič je direktor družbe Zeos, ki skrbi za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Je edina nacionalna neprofitna družba, ustanovljena s tem namenom. Ima le štiri zaposlene, za izvedbo se zanašajo na podizvajalce. Ustanovitelji Zeosa so nekateri največji proizvajalci in uvozniki elektronske opreme, ki so želeli s tem oblikovati sistem za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, kot ga v direktivi zahteva EU.

Martin Vovk, direktor Sloluks
Martin Vovk deluje od leta 1996 izključno na področju svetlobne tehnike. Tri leta je deloval na področju ZR Nemčije in bil v tesnem sodelovanju z vodilnimi institucijami kot so PTB, LMT in proizvajalci sijalk (Osram, Philips). Sloluks d.o.o. je podjetje, ki nudi storitve raziskav, reševanja zahtevnejših svetlobnotehničnih rešitev kot tudi storitev splošnega projektiranja zunanje in notranje razsvetljave.

Glavni namen je da bi bili objekti osvetljeni v skladu s predpisanimi standardi, z učinkovitimi napravami za proizvodnjo svetlobe in z upoštevanjem dobre inžinerske prakse z najmanjšim možnim vplivom na okolje. Za dosego teh ciljev se poslužujej najmodernejših programskih orodij za načrtovanje razsvetljave, kot tudi aktivno sodelujejo z ostalimi institucijami na področju svetlobne tehnike v Sloveniji, kot tudi v tujini.

Doc dr. Grega Bizjak, univ. dipl.inž. el., Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo
Doc dr. Grega Bizjak univ. dipl. inž. el. je študiral na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1990 diplomiral in leta 1993 magistriral. Med leti 1990 in 1993 je bil mladi raziskovalec na Katedri za elektroenergetske sisteme in naprave omenjene fakultete.

Od leta 1993 je bil asistent stažist in od leta 1996 do leta
1999 je bil asistent na isti katedri. V letu 1997 je doktoriral. V letu 1999 je postal docent. Od leta 1990 je skupno 2 leti prebil na specializaciji v inštitutu EV NP firme Siemens AG v Erlangen-u, Nemčija.

Doc dr. Grega Bizjak univ. dipl. inž. el. je predstojnik Laboratorija za razsvetljavo in fotometrijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Področje njegovega dela zajema notranjo in zunanjo razsvetljavo ter svetlobno tehnične meritve in simulacije. Grega Bizjak je tudi predsednik slovenskega nacionalnega komiteja mednarodne komisije za razsvetljavo CIE ter predstavnik Slovenije v CIE diviziji 3.

Lidija Živčič, direktorica, Focus – društvo za sonaravni razvoj
Dejavnosti Fokusa so zelo raznolike. Obsegajo predvsem: organiziranje okroglih miz in delavnic, izvajanje projektov, ozaveščanje javnosti, sodelovanje s podobno usmerjenimi društvi in organizacijami, vlado, vladnimi in lokalnimi ustanovami, podjetji in mediji, spremljanje in analiziranje dogajanj na področju varstva okolja, vključevanje javnosti v procese odločanja in druge aktivnosti, ki bi lahko prispevale k doseganju namena Fokusa.

Fokus svoje dejavnosti izvaja večinoma v okviru naslednjih petih programov:
· spreminjanje podnebja
· energija (obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost)
· mobilnost
· okoljska javnofinančna reforma
· trajnostna potrošnja

Rok Istenič, predstavnik za odnose z javnostmi, Merkur
Rok Istenič je predstavnik za odnose z javnostmi podjetja Merkur. Za interni Merkurjev časopis je prejel nagrado zlato pero.

Deluje v podjetju Merkur, katerega poslanstvo je s kakovostnimi izdelki in odličnim svetovanjem ustvarjati zadovoljstvo svojih kupcev. S prilagajanjem spremembam v okolju, sposobnostjo odkrivanja in izkoriščanja tržnih priložnosti in z željo po nenehnem razvoju, učenju in izpolnjevanju je Merkur ustvaril več kot 110-letno tradicijo uspešnega poslovanja. Usmerjeni so v prihodnost, v nove izzive in ideje, ki jim predstavljajo priložnost za nadaljnjo rast in razvoj.