Dolga leta je veljalo, da so plastični odpadki, ki končajo v oceanih in drugih morjih, dolgoročni onesnaževalec, ki razpada počasi. Znanstveniki so zdaj ugotovili, da razpadanje nekaterih vrst plastike poteka bistveno hitreje, pri tem se seveda hitreje v morje izločajo tudi kontaminanti.
"Ugotovili smo, da se plastika v morju dobesedno razgradi. Pri nekaterih vrstah plastike se v procesu razgradnje izločijo snovi kot sta bisfenol A (BPA) in PS oligomeri," opozarja Katsuhiko Saido iz unverze v Chibi.
Do zdaj je bila pozornost osredotočena na nevarnost, ki jo nerazpadla plastika predstavlja za ptiče in druge morske živali. Saido opozarja, da lahko na živali vplivajo tudi snovi, ki se izločajo pri razgradnji plastike. Raziskave npr. kažejo, da BPA v določenih količinah moti delovanje hormonskega sistema. Ni pa znano, ali so koncentracije omenjene snovi v morjih tolikšne, da bi lahko vplivale na živali.
Le majhen delež od skupne količine plastičnih odpakov, ki so odvrženi v morja, konča na obalah. Ogromne količine plastike pa prosto plavajo po oceanih. Zgovoren primer je t.i. pacifiška zaplata odpadkov med Kalifornijo in Havaji, ki je dvakrat večja od Teksasa.
Dolga leta je veljalo, da so plastični odpadki, ki končajo v oceanih in drugih morjih, dolgoročni onesnaževalec, ki razpada počasi. Znanstveniki so zdaj ugotovili, da razpadanje nekaterih vrst plastike poteka bistveno hitreje, pri tem se seveda hitreje v morje izločajo tudi kontaminanti. 
