Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da čeprav v Sloveniji voda iz pipe velja za visokokakovostno, pa vse več ljudi kupuje ustekleničeno vodo, ne da bi se zavedali, kako s tem onesnažujejo okolje. Ustanova Umanotera (Slovenska fundacija za trajnostni razvoj) je julija skupaj z družbo Tam-Tam začela posebno kampanjo ozaveščanja o negativnih vplivih pitja ustekleničene vode na okolje.

Na plakatih, ki jih je mogoče videti po vsej Sloveniji, z besedami dr. Lučke Kajfež Bogataj tako med drugim opozarjajo, koliko pitne vode porabimo, če spijemo eno steklenico ustekleničene. Kot pojasnjuje Lučka Kajfež Bogataj, za en liter ustekleničene vode proizvajalci med delovnim procesom porabijo približno tri litre vode, "ki bolj ali manj onesnažena konča kot odpadna voda".

Kot je razvidno s plakata Umanotere, kubični meter pitne vode iz vodovoda v Sloveniji stane povprečno 1,24 evra. Kozarec vode (2 dl) nas tako stane 0,00025 evra oz. 0,025 centa. Za kubični meter ustekleničene vode pa moramo odšteti v povprečju kar 280 evrov, oz. če to preračunamo na dva decilitra, 0,056 evra (5,6 centov). Ustekleničena voda je tako v Sloveniji kar 225-krat dražja od tiste iz pipe, v svetu pa je razlika še večja - kot navaja Kajfež Bogatajeva, je ustekleničena voda v povprečju kar od 240- do 10.000-krat dražja od pitne vode iz vodovoda.

Kakovost obeh vrst vode mora biti enaka
Kajfež Bogatajeva še piše, da smo "Slovenci za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi do tisočkrat več, čeprav zanjo velja enak pravilnik o kakovosti vode kot za vodo iz pipe". "Pravilnik je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov," še razlaga redna profesorica in predstojnica katedre za agrometeorologijo na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po besedah klimatologinje je voda, ki priteče skozi pipo, sveža in bogata s kisikom, "pri vodi iz plastenke pa lahko gre za postano vodo".

Neverjetna odkritja neverjetno čistih izvirov
"Nekateri proizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredi mest "odkrili" najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne polnilnice. Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z boljšo kakovostjo pri izviru," piše Kajfež Bogatajeva, ob tem pa opozarja še na en vidik onesnaževanja z vodo iz plastenk: "Neprijetna resnica je, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje."

Še najbolj pa okolje onesnažujejo steklenice iz polietilentereftalata (PET-embalaža), v katero je "zapakirana" voda. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in preostalega pakiranja porabimo približno 3,4 megadžulov energije. "Sodček nafte hrani v sebi okoli 6.000 megadžulov energije, kar pomeni, da iz enega sodčka nafte naredijo okrog 1.760 enolitrskih plastenk," piše strokovnjakinja.

Sprazniš eno plastenko, porabiš četrt litra nafte
Kajfež Bogatajeva dodaja še: "Če bi dva milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za plastenke porabili približno 415.000 sodčkov nafte. Tej količini nafte pa moramo prišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, hladili najprej v trgovini, nato pa še v domačem hladilniku."

Če bi želeli ponazoriti vso porabljeno energijo za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in preostalega pakiranja z nafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite ltrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte.

IVZ: Najbolj priporočljiva je voda iz pipe
Za konec pa le še to: tudi na Inštitutu za varovanje zdravja za pitje najbolj priporočajo vodo iz vodovoda: "V Sloveniji je oskrba s pitno vodo za večino prebivalstva ustrezno urejena, zato priporočamo uživanje vodovodne pitne vode. Mineralna voda je za mladostnike prav tako ustrezna. Od pijač, ki vsebujejo sadni in zelenjavni delež, se priporočajo predvsem sadni in zelenjavni sokovi, predvsem tisti brez dodanega sladkorja. Za žejo se priporočajo tudi nesladkani zeliščni in sadni čaji", še pišejo na MMC RTV Slovenija.

Tanja Kozorog Blatnik

Vir: rtvslo.si