Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
ponedeljek, 1. december 2003 @ 05:24 CET
Uporabnik: Pozitivke
Nekoč je bilo dvema mislima dolgčas, zato sta se pogovarjali; prva je bila radovedna, druga pa redkobesedna.
Zato je prva spregovorila prva:
"Kdo si ti?"
"Sem," je odgovorila druga. "Kaj si?" je bila radovedna prva.
"Samo sem," je skromno odgovorila druga.
Tišina.
"Kaj pa si bila prej?"
"Marsikaj; meglica, atom energije, ljubezen, roj planetov, mikrob in tako naprej. Zakaj?" je le zamikalo drugo.
"Ah, kar tako." je odvrnila prva.
Tišina.
"In kaj si zdaj?"
"Zdaj sem misel."
"Misel o čem?"
"O čemerkoli si zaželim."
sobota, 29. november 2003 @ 05:06 CET
Uporabnik: Pozitivke
Brez izgovora (1) Jay Rifenbary z Mike & Marjie
Markowski, povzetek pripravila Sonja Štamcar
Drugi del: ZAKLADNICA DEJSTEV 7. Nadgradite svoje znanje - Prvi del šestega koraka ZD
Potrkajte na svojo možgansko kapaciteto. Možgani v velikosti polovice grenivke so v 75 letih sposobni vsako sekundo sprejeti osemsto informacij, ne da bi se izčrpali. Skupno pa lahko shranijo nekje med desetimi in stotimi milijardami informacij. Možgani posnamejo vse in se tega vedno spominjajo. Kljub temu, da ne prikličemo informacije, je le-ta shranjena za vedno.
Več kot veš, hitreje se razvijaš. Ko prenehamo z učenjem, se naš razvoj ustavi. Znanje in izkušnje sta tesno povezana. Izkušnje potrjujejo znanje. Znanje povečuje razumevanje, razumevanje pa povečuje modrost. Bergin Evans: "Modrost dobi pomen šele z izkušnjami."
četrtek, 27. november 2003 @ 05:42 CET
Uporabnik: Anonymous
Naj prenehajo vsa neskladja med nama
naj le sprejemanje in razumevanje obstaja
naj čutiva povezanost in enost
naj se zbližujeva in ne oddaljujeva
naj se ljubiva
naj bo ljubezen tisto, ki naju povezuje
naj bo ta ljubezen v svoji najlepši obliki
naj seva iz naju do najine hčerke in naprej
naj bova luč ostalim bitjem
Razumi me, razumi moj trud, moje prizadevanje,
moj strah, moj pogum, moj svet
Podaj mi roko in stopi korak k meni, ko stopam k tebi
želim te čutiti ob sebi,
želim čutiti tvojo ljubezen in bližino
želim žareti s tabo
želim ŽIVETI s tabo, zreti v isto sonce
ne beži
odpri okna, odpri vrata, odpri srce
odpri in me povabi vanjga,
da ti dam vse najboljše, kar je v meni
veliko lepega je v nama
Naj bo naj bo v nama moč, pogum,
da se prepustiva ljubezni ...
sreda, 26. november 2003 @ 06:45 CET
Uporabnik: Petra
Delaj samo tisto, kar moraš.
Ne zlorabljaj moči.
Svetuj drugim, naj se pri osvajanju
vesolja izogibajo rabi sile, saj to rodi samo odpor.
Koder je šla vojska, rase samo še bodičasto grmovje.
torek, 25. november 2003 @ 05:23 CET
Uporabnik: Pozitivke
Poletel sem iz zemljinih vezi in na nebu zaplesal na srebrnih krilih smeha.
Obrnjen proti soncu sem splezal na vesele oblake in počel na stotine stvari,
o katerih sem le sanjal. Vrtel in zibal sem se visoko v nebeško tišino.
Lovil sem veter in se sprehajal bos po dvoranah zraka. Zgoraj, na hodniku
dolge modrine sem z milino ovenčal z vetrom prevevane visočine, kjer niti orel še ni letel. In potem sem s tihimi mislimi hodil po visočini, prestopal svetost usode, iztegnil
roko in se dotaknil obraza Boga.
(John Gillespie Magee, jr.)
iz knjige Brez izgovora
sobota, 22. november 2003 @ 06:57 CET
Uporabnik: Pozitivke
Brez izgovora (1) Jay Rifenbary z Mike & Marjie
Markowski, povzetek pripravila Sonja Štamcar
Drugi del: ZAKLADNICA DEJSTEV 5. Vedno bodite pošteni - Prvi del petega koraka ZD
Vedno bodite pošteni, vedno imejte sanje in si postavljajte cilje. Emerson: "Nič ne morete narediti narobe, ne da bi trpeli narobe." Največje tragedije predstavljajo moralne napake (laži, prevare).
petek, 21. november 2003 @ 06:02 CET
Uporabnik: Ales
Ob mesecu prijateljstva...
Zgodba je naslednja :
Živela sta dva zelo zelo dobra prijatelja. Leon in Mark. Nekoč je Mark Leona močno prizadel. Morda nenamerno ali celo namerno. Leon mu tega ni nikoli odpustil. Zato je skoval načrt, da se mu bo za vsako ceno maščeval. Vso življenje mu je prizadejal bolečino. Celo pozneje, ko je Mark dobil otroke, ga je Leon opazoval, ter vohunil za njim. Mark ga je večkrat prosil, naj odide iz njegovega življenja, kar je Leona samo še bolj jezilo. Da je njemu, Leonu, ukazal oditi..
Tako je minilo mnogo let in Leona so počasi začeli zapuščati ljudje, ki jih je najbolj ljubil. Sprva ni mogel razumeti kaj se mu dogaja. Odšla mu je žena, nato še sin. Prijatelji so se zmeraj bolj oddaljevali od njega. Leon pa je vso žalost in razočaranje nad njimi obrnil v še hujše sovraštvo do Marka. Tako je znova minilo nekaj let. Leon je bil sedaj star, osamljen in zagrenjen mož.
četrtek, 20. november 2003 @ 06:09 CET
Uporabnik: ana
Častiti moramo svoje zmaje, jih spodbujati, naj bodo mogočni uničevalci, pričakovati, da si nas bodo prizadevali pobiti. Njihova dolžnost je, da nas smešijo, njihova naloga je, da nas ponižujejo, nas prisilijo, če morejo, da se odrečemo svoji drugačnosti. In ko stopamo po svoji poti kljub njihovemu ognju in besu, skomignejo, ko se jim zgubimo izpred oči, in se filozofsko vrnejo k svojim igram s kartami:
Dva potujoča angela sta se ustavila pri premožni družini, da
bi prenočila. Družina je bila nesramna in njihovi želji, da bi prespala v sobi
za goste, ni ugodila. Namesto sobe za goste so ju napotili v majhno sobico v
hladni kleti. Ko sta si pripravila postelji, je starejši angel videl luknjo
v steni in jo popravil. Zatem ga je mlajši angel vprašal, čemu je popravil luknjo.
Starejši angel je
odgovoril: "Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo."
Naslednjo noč sta prišla angela k zelo revni hiši. Prijazen gospodar in njegova
žena sta z njima delila večerjo in jima dovolila, da prespita v njihovi postelji
in se resnično dobro naspita in odpočijeta.
Ko se je sonce naslednje jutro dvignilo, sta angela našla gospodarja in njegovo
ženo v solzah. Njuna edina krava, katere mleko je bilo njihov edini prihodek,
je ležala mrtva na njivi. Mlajši angel je bil resnično razjarjen in vprašal
starejšega, kako je lahko to dopustil. Prvi gospodar je imel vse, pa si mu vseeno
pomagal. Drugi gospodar pa ima zelo malo, a naju je kljub temu prijazno sprejel,
naju nahranil in dovolil celo, da sva prespala v njegovi postelji, pa si pustil,
da mu je edina krava umrla. Drugi angel je zopet odgovoril: "stvari niso
vedno takšne, kot se zdijo."
torek, 18. november 2003 @ 06:09 CET
Uporabnik: stojči
Na poročnem slavju obrazloži novo pečena tašča svoji novo pečeni snahi, ki se bo po slavju k njej preselila, hišna pravila in reče:
»Zjutraj vstajam ob desetih, in grem za eno uro v kopalnico. Kopalnica mora biti med tem časom vedno prosta in kristalno čista.
Ko pridem iz nje, boš takoj že po moji frizuri spoznala, kako sem razpoložena. Če sem počesana tako, da imam lase na čelo, to pomeni, da sem na nekaj hudo jezna in ni varno hoditi mi blizu, najbolje je, da se me izogneš v velikem loku. Če sem počesana na prečko pa je odvisno na katero stran, če je prečka na desno stran, to pomeni, da sem nekaj žalostna in potrebna izključno tolažljivih besed, če pa imam prečko na levo stran, to pomeni, da sem še kar dobre volje in se lahko z mano pogovarjaš o čemerkoli.
Snaha ji odgovori: »Jaz pa vstajam kadarkoli me pač zbudi, grem v kopalnico za točno toliko časa kolikor je potrebno, nato se eno uro poglabljam v svoje srce, se notranje izpolnim, sprostim in osvobodim vseh notranjih napetosti, potem mi je pa itak čisto vseeno, kakšno frizuro imaš ti, ali kdorkoli, ali s katero nogo je kdo vstal, ker vsakemu sproščeno brez vsakega strahu in predsodkov povem v glavo točno to kar čutim, oziroma kar mu ob vsaki priliki gre.«
sobota, 15. november 2003 @ 06:13 CET
Uporabnik: Pozitivke
Brez izgovora (1) Jay Rifenbary z Mike & Marjie
Markowski, povzetek pripravila Sonja Štamcar
Drugi del: ZAKLADNICA DEJSTEV 4. Vzdrževanje samokontrole - Četrti korak ZD
Ko še vedno mislite na pretekle dogodke, obtožujete in se pritožujete, tarnate in se smilite sami sebi, je zelo težko obdržati samokontrolo. S tem vam iz rok uhajata tako strokovnost kot vaša prihodnost. Gre za izbiro in ne možnost.
Samokontrola je ogrožena, ko čustva pričnejo nadzorovati naše vedenje. Izguba samokontrole nam lahko uniči kariero in postavi na kocko vse naše delo.
Kako reagirate, ko se pojavi krizna situacija? Postanete čustveni ali jezni, se razburite? Ponorite in krivdo prenašate na nekoga drugega? Ali premislite o situaciji in poiščete vzroke za nastanek? Ostanete mirni, obvladate čustva in šele nato odgovorite na nastalo krizo?
četrtek, 13. november 2003 @ 06:00 CET
Uporabnik: ana
Prosite stanovitno, pa boste prejeli;
iščite v zaupanju, pa boste našli;
trkajte v iskrenosti, pa se vam bodo vrata odprla.
Vse je vaše, zato pa, kadar prosite, prosite ne kot berač, ampak kot prosi otrok, pa vam bo zadoščeno.
Sin lahko očeta zaprosi za hleb kruha. Oče mu nikakor ne bo dal namesto kruha kamen. Če ljudje, ki so zemeljski, svojim otrokom na zemlji umejo naklanjati dobrot v obilju, ali vam ne bo vaš nebeški oče obilno naklanjal, kadar ga boste česa prosili?
Levi – Blagovest človeštvu za Vodnarjevo dobo
prevedla Mihaela Klun
torek, 11. november 2003 @ 05:58 CET
Uporabnik: ana
Naš Oče-Bog (Vse –V-Vsem), ki si v nebesih. Tvoje ime je sveto, tvoje kraljestvo prihajaj, da se bo izpolnjevala tvoja volja na zemlji kakor v nebesih.
Danes nam daj naš potrebni kruh. Pomagaj, da pozabimo, kar nam drugi dolgujejo, zato da bomo oproščeni vseh lastnih dolgov. Ščiti nas pred zankami skušnjavca, ki so za nas prenevarne. Ko pa pridejo, nam daj moči, da zmagamo.
Levi – Blagovest človeštvu za Vodnarjevo dobo
prevedla Mihaela Klun
ponedeljek, 10. november 2003 @ 06:55 CET
Uporabnik: ana
To prastaro zgodbo so mnogim rodovom pripovedovali indijski duhovni mojstri:
Indijski popotnik si je v Afriki ujel govorečo papigo in jo odnesel s sabo domov, v Indijo. Lepo je skrbel zanjo: namenil ji je prostorno kletko, jo hranil s slastnimi semeni, se pogovarjal z njo in ji igral na glasbila. Ko se je čez nekaj let spet odpravljal v Afriko, je vprašal papigo, če ima kako sporočilo za prijateljice papige v pragozdu. Rekla mu je, naj jim pove, da se v kletki dobro počuti in da naj jih lepo pozdravi. Gospodar je to storil, in, ko je sporočilo razlagal papigam v pragozdu, je opazil eno, ki so se ji orosile oči. Padla je na tla in umrla. Mož je spoznal, da je ta papiga morala imeti zelo rada njegovo papigo in da je bil verjetno to razlog za njeno žalost in smrt.
Po vrnitvi v Indijo je mož vse povedal svoji papigi v kletki. Ko je govoril o umrli papigi, so se njegovi papigi tudi orosile oči in tudi ona je padla na tla kletke in umrla. Mož je bil žalosten. Odprl je vrata kletke in pobral mrtvo telo svoje ljubljene papige. Odnesel jo je ven iz hiše, da bi jo vrgel na smetišče, in tedaj je papiga odprla oči, razprla krila in odletela.
»Veš,« je dejala svojemu gospodarju, »moja prijateljica iz Afrike mi je po tebi poslala pomembno sporočilo: če hočeš uiti iz kletke, moraš umreti, dokler si še živ.«
Kletka je v našem primeru naše telo. Spoznati moramo, kako nepotrebno je ostati zaprt.