Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da bo globalno segrevanje močno vplivalo na vsakdanje življenje, kot na primer na hrano, zavarovanje in gozdove. Ljudje naj bi se (kmalu) soočali s pomanjkanjem hrane in višjimi cenami zavarovanja.

Hrana
Pomanjkanje hrane zaradi podnebnih sprememb bo močno vplivalo na prehranjevanje po vsej Evropi. Pridelka durum (durum pšenica v primerjavi z navadno vsebuje večji delež beljakovin) bo od leta 2020 dalje vse manj, do konca tega stoletja pa naj bi celo popolnoma izginil.

Podnebne razmere v Alpah pod drobnogledom: skupina znanstvenikov z različnih strokovnih področij je pokazala, kakšno naj bi bilo preudarno varovanje podnebja. Njihova spoznanja so zbrana v okviru projekta cc.alps, ki ga izvaja Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).

Na podlagi pridobljenih spoznanj CIPRA zahteva, da se alpske države že danes začnejo prilagajati posledicam globalnega segrevanja, in sicer izklučno z ukrepi, ki naravi in človeku koristijo, ne pa škodijo.

Več na www.cipra.org.

Na spletnem portalu Naše podnebje, ki je namenjen vključevanju državljanov Evropske unije v oblikovanje podnebne zakonodaje v Evropskem parlamentu, poteka tekmovanje za državo s podnebno najbolj ozaveščenimi državljani.

V projektu sodeluje 10 držav, od katerih ima vsaka svojo nacionalno podstran. Slovenska je dostopna prek te povezave. Vljudno vabljeni, da z registracijo na portalu povečate število uporabnikov iz Slovenije in tako izboljšate možnosti naše države, da bo na mednarodni podnebni konferenci v Kopenhagnu razglašena za eno izmed treh držav s podnebno najbolj ozaveščenimi državljani.

Lovska zveza Slovenije je izdala brošuro Loviti je naravno, v kateri so pripravili nekaj odgovorov na vedno bolj pogostejša vprašanja, ki jih javnost postavlja lovcem. Na nekaj najbolj spornih trditev lovcev v brošuri je odgovoril Stanko Valpatič, predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice.

Lovci: Lov je najstarejša dejavnost živih bitij. Zato je bil prisoten v vsej zgodovini življenja na planetu Zemlja. Slišati je nenavadno, vendar je dejstvo, da se je skozi vso zgodovino življenje ohranjalo in razvijalo z lovom. Ali je res, da bi narava sama vse najbolje uravnavala?

Evropejci bi lahko omejili izpuste toplogrednih plinov na varno raven z vložkom dveh evrov na osebo na dan. Hkrati bi morali omejiti vožnjo z avtomobili, uživanje mesa in uporabo letal - potovanja, krajša od 1000 km, bi morali opraviti z vlakom. To so izsledki poročila, ki ga je Okoljski inštitut v Stockholmu pripravil skupaj z organizacijo Friends of the Earth Europe (FOEE).

Študija išče načine, kako v desetih letih izpuste znižati za 40 odstotkov glede na leto 1990. "Ne gre le za denar, gre za spremembo življenjskega sloga," je prepričana aktivistka FOEE Sonja Meister:

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je raziskava do okolja prijaznih evropskih mestih pokazala, da je med 30 mesti najbolj zelen Köbenhavn. Ljubljana se je uvrstila na 19. mesto, po količini CO2 na prebivalca pa na tretje.

Izsledke študije European Green City Index so predstavili v danski prestolnici, v kateri poteka tudi ZN-ova podnebna konferenca. To je prva celovita in neodvisna primerjava 30 evropskih političnih in gospodarskih prestolnic glede na njihovo okolijsko trajnost.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da se bodo povprečne temperature po svetu dvignile za 6° Celzija, če ne bomo hitro ukrepali glede izpustov ogljikovega dioksida. Izpusti ogljikovega dioksida so se med leti 2000 in 2008 zvišali za 29 odstotkov, piše v novi raziskavi. Izpusti ogljikovega dioksida so se povišali predvsem v državah v razvoju, četrtina tega pa je nastala kot posledica proizvodnje blaga za razvite države sveta.

Vodilna raziskovalka na primeru, Corinne Le Quere, je prepričana, da bodo nova odkritja pospešila politične debate glede podnebnih sprememb na prihajajoči konferenci v Köbenhavnu. "Ta konferenca je naša zadnja možnost, da ustvarimo nek dogovor glede vedno višjih temperatur. Če tega ne bomo storili, ali pa če dogovor ne bo spoštovan, nam grozi povišanje temperatur za 2, 2.5, ali pa 3°C, kakor kaže pa sedaj, bo povišanje možno celo za 5 ali 6°C.“

Odlikovanje bavarskega ministrstva za okolje Okoljska šola v Evropi – Mednarodna agenda 21 je že dvakrat prejela šola Lern mit mir iz Esselbacha.

Vsi učenci od 1. do 10. razreda so sodelovali pri projektih na teme ekološkega kmetovanja, solidarnosti in vegetarijanske prehrane kot prispevka pri varovanju okolja in podnebja. 8. razred je posnel film o povezanosti prehranskih navad z varovanjem podnebja.

Učenci razredne stopnje so pozimi ptice na šolskem vrtu oskrbovali s svežo hrano in vodo. Nekateri so pomagali pri oskrbi na Kmetiji milosti, ki sprejema živali, ki jih lastniki ne marajo več. Drugi so čistili strugo potoka in ugotavljali kakovost vode. Mnogi učenci so delali in prodajali sadne napitke, prihodek pa namenili pobrateni šoli v Kamerunu.

Že trideset let, kar imava  kupljeno to "parcelo", se obnašam, kar se da ekološko.
Ker neizmerno ljubim naravo in ves živelj na njej, gledam, da je z svojo eksistenco ne obremenjujem, oziroma da ji ne delam škode!!
Vse pridelke, gojim BIO. Imam vse vrste sadja, da ne bo zvenelo bahavo, hruške, marelice, kutino, češnje, slive, jabolka, kaki, orehe, potem maline, ribez, ter grozdje.
.
Toda, škropim le grozdje in to navsezgodaj zjutraj, ko ni čebel in breskve, po listju in pozimi - ne sadeža, niti cvetja.  V kolikor ne škropiš, je bolje da nimaš. To sta dve občutljivi sorti, ki se ne moreta gojiti brez škropljenja.

Populacija sibirskih tigrov se je močno zmanjšala, ugotavljajo zadnje raziskave, ki so jih izvedli pri "Siberian Tiger Monitoring Programme" v sodelovanju z "Wildlife Conservation Society" (WCS). Organizaciji vsako spremljata število tigrov na 16 mestih, enekomerno razporejenih po življenjskem okolju teh živali.

Ugotovili so, da število tigrov v zadnjem desetletju upada. Ob zadnjem štetju so našteli le 56 živali. Raziskovalci hkrati priznavajo, da je velika količina snega tigre prisilila k manj gibanja, zato jih je bilo težje opaziti.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da so strokovnjaki z univerze v Utrechtu na Nizozemskem v reviji Science objavili izsledke svoje raziskave, ki so jo opravili ob pomoči vremenskih podatkov, satelitskih posnetkov in modelov spreminjanja ledenih plošč. Ugotovili so, da se na Grenlandiji letno stali 273 tisoč milijonov ton ledu.

Med letoma 2000 in 2008 se je zaradi taljenja grenlandskega ledu morska gladina dvignila za 0,46 milimetra na leto, od leta 2006 pa se je gladina dvignila za 0,75 milimetra na leto. Raziskovalec z univerze v Utrechtu Michiel van den Broeke je povedal: „Imeli smo tri zelo topla poletja in to je precej pospešilo taljenje.“

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo da je Danski premier Lars Lökke Rasmussen podnebni vrh v Köbenhavnu opisal kot "priložnost, za katero si svet ne more privoščiti, da jo zamudi". Naslednjih 12 dni bodo oči sveta uprte v dansko prestolnico, kjer bodo svetovne države poskušali rešiti svet pred podnebno katastrofo.

"Naslednja dva tedna bo Köbenhavn Hopenhagen. Do konca moramo svetu vrniti nazaj, kar nam je svet podelil: upanje na boljšo prihodnost," je zbrane ob začetku vrha nagovoril danski predsednik vlade.

Na podlagi okoljevarstvene organizacije WWF bi poplave v nekaterih največjih pristaniških mestih na svetu, ki jih povzroča taljenje ledenih gmot, leta 2050 povzročile za več kot 18 trilijonov ameriških dolarjev škode.

»V kolikor bi se temperature do leta 2050 dvignile med 0,5 in 2 °C, je mogoče, da se bo gladina morja dvignila tudi do pol metra, kar bo nedvomno povzročilo ogromno škodo,« je povedala Ulrike Saul, vodja Oddelka za klimo in energijo pri WWF.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da le dva od petih odraslih Britancev verjameta, da so podnebne spremembe resničen problem današnjega sveta, ter da jih s svojimi dejanji povzročamo ljudje, je pokazala anketa.

Malo več kot četrtina (28 odstotkov) od 1504 izprašanih Britancev se je strinjala, da so podnebne spremembe največja težava v Veliki Britaniji, 51 odstotkov pa jih je dejalo, da so podnebne spremembe sicer težava, a se Združeno kraljestvo trenutno sooča še z veliko bolj resnimi vprašanji.

Piše: Bern Jurečič v novi reviji Karmaplus

Benjamin Franklin je nekoč dejal: "Šele ko vodnjak postane suh, se zavemo, koliko je vredna voda." Izrek je seveda mogoče prirediti za vsakovrstno zmanjkanje, ne samo vode, toda res je tudi, da smo se v zadnjem času na vodo navadili do take mere, da o njeni porabi, kaj šele o smotrnosti te porabe, ne razmišljamo več. Ne pomislimo več, da voda iz pipe teče ali curlja minute in ure dolgo, ne da bi se kdo spomnil priviti ventil ali obrniti ročico.

Tudi več ne vemo podatka, da s potegom vode na stranišču porabimo 9 oziroma 10 litrov vode, ki je v bistvu pitna voda, saj nimamo vzporednega omrežja. Tudi voda za zalivanje lepe trate in umivanje avtomobila, pomivanje posode ali pa pralni stroj je iz istega izvora, ti nameni porabe pa niso varčni, ampak zelo potratni.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v prihodnji sestavi komisije slovenskemu kandidatu Janezu Potočniku zaupal resor za okolje. Barroso je dejal, da je izjemno vesel, da bo ta resor vodil Potočnik, katerega je označil za "predanega okoljevarstvenika".

"Okolje je veliko več od ukrepanja na področju podnebnih sprememb," je poudaril Barroso v odgovoru na vprašanje, kakšne bodo pristojnosti Potočnika glede na dejstvo, da bo v novi sestavi komisije tudi resor za podnebno ukrepanje. Po njegovih besedah gre za pomembna vprašanja, kot so zaščita tal, vode in zraka ter ohranjanje biodiverzizete.

Od 7-18 december, več kot 15.000 ljudi, vključno z vladnimi uradniki in svetovalci iz 192 držav, civilne družbe in medijev iz skoraj vseh držav na svetu, se bodo zbrali v danskem Kopenhagnu v enem od najbolj pomembnih srečanjih v zgodovini . To bo najbolj zapletenih in bistven dogovor, kar jih je svet kdaj videl. 

Kopenhagen, ali COP 15 - 15. konferenca pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) - je nov sporazum med državami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, saj je njihova trenutna obveznosti v okviru Kjotskega protokola  prenehali veljati leta 2012.

Pred začetkom Vrha Združenih narodov o podnebnih spremembah v Kopenhagnu potekajo v Sloveniji različne javne razprave. Vljudno vabljeni k sodelovanju v javnih razpravah prek spletnega video prenosa, klepetalnic in posvetovanj na Državljanskem forumu www.evropske-razprave.si.

Spored spletnih video prenosov, moderiranih spletnih posvetovanj in klepetalnic s slovenskimi poslanci in poslankami v evropskem parlamentu o podnebnih spremembah in konferenci ZN v Kopenhagnu je naslednji:

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da bi Slovenija morala, da bi zmanjšala izpuste škodljivih plinov za 20 odstotkov do leta 2020, takoj za 40 odstotkov zmanjšati porabo premoga in za 20 odstotkov zmanjšati porabo nafte in plina. To je na javni razpravi pred konferenco v Köbenhavnu - Kdo bo pripravljen plačati "podnebni račun"? povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Navkljub pomislekom, da 30-odstotno znižanje izpustov v prihodnjih desetih letih ni uresničljivo, sama meni, da je v teoriji to uresničljivo, da pa ni nekih jasnih zavez, kaj vse bomo storili, da bomo to dosegli. Opozorila je še, da je potrebno večje zmanjšanje emisij, kot je 30 odstotkov.

Včeraj je Paul McCartney v evropskem parlamentu govoril o vegetarijanstvu in negativnih vplivih uživanja mesa na globalno segrevanje. Pozval je vse države naj uvedejo dan brez mesa v tednu. Celoten govor in tiskovno konferenco si lahko ogledate na ftp://ftpeps01.europarl.eu.int

Med govorom je prebral tudi pismo Al Gora, v katerem mu je avtor filma Neprijetna resnica priznal, da je živinoreja velik problem za človeštvo. Kot je znano Al Gore vpliva živinoreje na klimatske spremembe ni omenil v svojem filmu Neprijetna resnica.

Predstavniki vlad držav EU so s poslanci Evropskega parlamenta dosegli politični dogovor za spremembo direktive o energetski učinkovitosti zgradb iz leta 2002. Po letu 2020 bodo morale biti vse nove stavbe zgrajene tako, da se bodo pri porabi energije približale nični rabi (near-zero-energy).

To pomeni, da bodo energetsko učinkovite, energija, ki jo bodo porabile, pa bo morala biti pridobljena iz obnovljivih virov in hkrati na mestu samem ali zelo blizu zgradbe.

Norveško elektropodjetje Statkraft je zagnalo prvo osmotsko elektrarno na svetu. Ta za proizvajanje elektrike izkorišča energijo, ki nastane pri mešanju sladke in slane vode. Pri tem načinu pridobivanaja elektrike ne nastajajo nobeni izpusti, hkrati pa gre za obnovljiv vir energije.

Raziskovalci ocenjujejo, da bi na svetu letno lahko na ta način pridobili od 1.600 do 1.700 teravatnih ur električne energije, kar je primerljivo s količino elektrike, ki jo Evropa porabi v pol leta. Pri Statkraftu ocenjujejo, da bi tehnologija lahko postala široko dostopna v desetih letih.

Poročilo Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (International Union for Conservation of Nature - IUCN) opozarja, da mora mednarodna skupnost hitro ukrepati in zaščititi obalne ekosisteme ter s tem preprečiti izginotje dveh tretjin površin morske trave in polovice vseh gozdov mangrov.

IUCN škodo, ki jo povzroča uničevanje morske trave in mangrov primerja s škodo, ki jo povzroča izsekavanje amazonskega pragozda. Med ukrepi, ki bi omejili škodo, so popolna zaščita teh območij, boljše prostorsko načrtovanje priobalnih predelov, učinkovitejše upravljanje ribištva, omejitev razvoja priobalnih mest in obnovitev obalnih ekosistemov.