V Pomurju so začeli s projektom, ki naj bi dvignil zavest ljudi o škodljivosti plastičnih vrečk za okolje. V njem bodo učenci 25 šol poslikali 1500 platnenih vrečk, z denarjem od njihove prodaje pa nakupili in posadili sadna drevesa. Izbrane vrečke bodo predstavili aprila.

Projekt pripravljajo trije partnerji, predstavili pa so ga vodja oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota Branislava Belović, koordinator projekta in namestnik direktorja Pomurskega ekološkega centra Branko Škafar ter direktor Poslovne enote Vzajemne v Murski Soboti Roman Buzeti.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je skupina znanstvenikov nacionalni park Yasuni v Ekvadorju razglasila za eno najbolj biološko raznolikih območij na svetu. "Ta študija kaže, da je Yasuni najbolj raznoliko območje v Južni Ameriki, verjetno celo na svetu," je dejal raziskovalec na teksaški univerzi v Austinu Peter English in dodal, da je tam najbolj pester svet dvoživk, ptic, sesalcev in rastlin.

Do zdaj so znanstveniki v Yasuniju dokumentirali 596 vrst ptic, 150 vrst dvoživk in okoli 200 vrst sesalcev, pri tem 10 vrst primatov in nekaj večjih plenilcev. Te številke so rekordne za območje takšne velikosti.

Evropska komisija za peticije v Evropskem parlamentu in Generalna uprava za okolje evropske komisije sta začeli s preiskavo na osnovi pritožbe , ki jo je vložila Okoljska mednarodna organizacija Alpe Adria Green 2. oktobra 2009 v zvezi s projektom plinjevalnika španske družbe Gas Natural v tržaškem pristanišču.

Uradne informacije o tem je dobila Alpe Adria Green 14. in 21. januarja letos. Pritožbe Alpe Adria Green, ki temeljijo tudi na dokumentih italijanske sodne policije, potrjujejo, da je projekt nevaren, vsebuje ponarejene tehnične in okoljske podatke in naj bi bil protizakonito favoriziran s strani italijanskih političnih oblasti.

"Na prinčevem planetu so vedno cvetele zelo skromne cvetice, okrašene z enim samim vencem cvetnih lističev, ki niso jemale skoraj nič prostora in niso bile nikomur napoti. Nekega jutra so se prikazale v travi, zvečer pa usahnile. Toda ta je vzklila iz semena, ki je zašlo sem od kdo ve kod. In Mali princ je brž postal pozoren na mladiko, ki ni bila podobna nobeni drugi. Lahko bi bila kakšna nova vrsta kruhovca."

V teh kratkih stavkih je Antoine de Saint-Exupery naštel vse rastlinstvo na asteroidu B 612.

Danes sem se odločil, da prekinem delovno meditacijo s tepkami, ki traja že en mesec, skratka naveličal sem se. Odločil sem se za eno popoldne kar tako. Prihod v svoj gozdni vrt sem kot ponavadi začel z obvezno oddajo organskih snovi, ki jih pridelam v stanovanju in kompostiram na posestvu.

Zveza ekoloških gibanj Slovenije podaja svoja stališča in zahteve do vladne Uredbe o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na lokaciji Vrbina v občini Krško. Izjavo objavljamo na www.cnvos.info.

19.-21. 2. 2010, Varšava

Ker se program končuje, organizatorji (ECF - European climate foundation) želijo stvar nadaljevati malce drugače, vendar z novimi ljudmi, aktivisti, ki jih zanima področje podnebnih sprememb, ter bi si želeli sprememb na tem področju.

Predstavniki Focusa se bodo srečali s člani Poljske podnebne koalicije in razpravljali o zaključkih podnebne konference  v Koebenhavnu, o podnebnem skepticizmu in kako reagirati nanj.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da želi nemška vlada pospešiti razvoj električnih avtomobilov. V ta namen sta ministrstvi za promet in gospodarstvo ustanovili skupni urad, ki si bo prizadeval, da bi po nemških cestah najpozneje z letom 2020 začelo voziti milijon avtomobilov na električni pogon.

Urad bo začel delovati 1. februarja, njegov cilj pa bo oblikovati rešitve in učinkovito usklajevati delo resorjev pri pomembni temi prihodnosti - mobilnosti ob uporabi voznih sredstev na električni pogon, so pojasnili na nemškem ministrstvu za promet.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je na posvetu z nevladnimi okoljevarstvenimi organizacijami le-te pozvala, naj se nanjo obrnejo tudi z okoljskimi težavami.

Namestnica varuhinje Kornelija Marzel je ob tem poudarila, da je okolje ustavno varovana kategorija, ki ji namenjamo premalo pozornosti. Lani je varuhinja v primerjavi z letom 2008 po besedah Marzelove z okoljskega področja obravnavala 12 odstotkov več zadev.

Slovenci smo se upravičeno zdrznili, da bi lahko prišlo do izbrisa Škocjanskih jam s prestižnega seznama svetovne dediščine zaradi nespametne okoljske politike. A poznamo še druge kratkovidnosti (svetovnih) voditeljev, recimo njihove neverjetne sposobnosti zanikanja pravih vzrokov svetovne lakote.

Kmetijski minister Pogačnik je namreč 3.12. 2009 v oddaji Ljudje in zemlja dejal: »Treba se je zavedati izrečenega na FAO konferenci v Rimu o prehranski varnosti: do leta 2050 bo 3 millijarde več Zemljanov in potrebujemo čez milijardo ton več žit in 250 milijonov ton več mesa, če želimo preživeti – samo od zraka se seveda ne da živeti.«

Na razvojnem forumu z naslovom »TEŠ 6: slovenska prihodnost?«, ki ga je včeraj pripravila Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik predstavil radikalno spremenjen načrt prenove Termoelektrarne Šoštanj.

Ta se temeljito razlikuje od dokumentacije, ki je javno dostopna in objavljena na svetovnem spletu. Najpomembnejša razlika je v bloku 5, ki naj bi po javno dostopni projektni dokumentaciji obratoval do leta 2028, po včerajšnjih Rotnikovih besedah pa naj bi v hladno rezervo prešel že leta 2015.

Na spletni strani enaa.com pišejo, da so podnebne spremembe dober biznis. In kjer je posredi denar, so posredi tudi laži. Vprašanje je le, kdo laže. Ali zagovorniki podnebnih sprememb ter napovedovalci katastrofe z Alom Gorom na čelu, ali pa skeptiki, ki naj bi jih financirala umazana industrija. Zadnje čase je vse več dokazov, da si resnico prikrojujejo prvi, ki jim predavanja in raziskave o domnevnih podnebnih spremembah, povzročenih s strani človeka, prinašajo lepe denarce.

Včasih se zdi, da se narava dobesedno norčuje iz zagovornikov teorij o globalnem segrevanju. Po tem, ko je slednje postalo glavna mantra tako na naravovarstveni, kot tudi politični sceni, je narava obrnila ploščo in postregla z nižjimi temperaturami.

Pred nekaj časa ste nekateri sodelovali v spletni anketi o razširjenosti ekoloških živil v slovenskem prostoru. Spraševali smo vas, ali si želite dostavo ekoloških živil na dom in kako in na kakšen način ste se pripravljeni aktivno vključevati v neposredne tržne poti (različne oblikeprodaje s skrajšano verigo).

Na tem mestu bi se vam vljudno radi zahvalili za sodelovanje, saj vsak izmed vas prispeva pomemben del za krepitev razcveta lokalnih ekoloških živil na slovenskem. Večino problemov, ki ste jih navedli med pripombam, se zavedamo in bi jih radi z aktivnostmi v tem letu vsaj malo premostili.

Na spletnem Dobro jutro pišejo: Predsednik Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC) Jean-Pascal van Ypersele je priznal, da so pred tremi leti podali hudo napačne podatke o taljenju ledenikov v Himalaji. V vplivnem poročilu, ki naj bi dokazovalo človekov vpliv na segrevanje ozračja, so trdili, da bodo ledeniki izginili do leta 2035, dejstvo pa je, da se ne bodo stalili vsaj še 300 let.

Zmotna hipoteza je zrasla na zelniku indijskega glaciologa Syeda Hasnaina, ki je leta 1999 svoje špekulacije objavil v britanski reviji New Scientist in indijski Down To Earth. Priznani strokovnjaki so njegove ugotovitve gladko zavrnili in tudi Hasnain sam danes pravi, da ni šlo za strogo znanstven članek.

Danes, ko imamo polne police hrane v trgovinah, nikogar ne skrbi od kod bomo v bližnji prihodnosti dobili prepotrebna gnojila za polja, ki morajo dati vedno več hrane. Danes večino gnojil naša polja dobijo iz nafte, naše kmetijstvo temelji na nafti. Z umetnimi gnojili onesnažujemo podtalnico, uničujemo rodovitno prst in množico mikroorganizmov v tleh.

Ko bo nafte zmanjkalo, potem bodo naši traktorji šli mogoče na vodik? Na kaj bodo pa šla naša polja?

Za rešitev se moramo le ozreti nazaj, do naši dedov. Naši predniki niso imeli nafte, bili so odvisni od tega kar so imeli pri roki. Kakor takrat, tudi danes mečemo z lopatami denar vstran. Dobesedno serjemo denar in še plačamo, da ga splaknejo drugam, kjer onesnažuje okolje in našo pitno vodo.

Obstoj orjaških prebivalk reke Amazonke, rib vrste arapaima, je precej bolj negotov kot so biologi sprva ocenjevali. Glavni razlog za njihovo ogroženost je pretiran in nenadziran ribolov, dodatno pa je na njihovo ogroženost vplivala tudi napačna klasifikacija vrste, zaradi česar vrsta ni bila deležna primernih programov zaščite.

Arapaime so največje sladkovodne ribe z luskami na svetu. Odrasli predstavniki vrste lahko v dolžino dosežejo tudi do 3 metre in tehtajo več kot 200 kilogramov. Vrsta diha zrak, zato se mora vsakih 5 do 15 minut povzpeti na površje.

Znanstveniki se bojijo, da je za uhajanje metana izpod sibirske police krivo globalno segrevanje, saj velja tudi obratno, da metan v ozračju pospešuje učinek tople grede. Ugotovitve izhajajo iz podatkov o tokovih ogljika okoli severa Rusije, ki jih spremlja Igor Semiletov z univerze Aljaska v Fairbanksu.

Uhajanje metana iz vzhodne sibirske police je močnejše, kot je bilo običajno, je opozoril. Semiletov uhajanje metana spremlja že več let, hkrati pa vodi mednarodno raziskovanje sibirske police, v okviru katerega so bile v Arktični ocean poslane številne odprave.

Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so v evropskem uradnem listu objavili kriterije za podelitev oznak "eko" proizvajalcem lesenih talnih oblog. Države člance so kriterije odobrile septembra lani, veljali pa bodo štiri leta.

Če bodo proizvajalci želeli pridobiti oznako "eko", bodo morali njihovi izdelki vsebovati les trajnostno vzdrževanih gozdov. Najmanj 50 odstotkov pri masivnem lesu in najmanj 20 odstotkov, ko gre za lesne materiale. Ta odstotek se bo leta 2013 povišal na 70 odstotkov pri masivnem lesu in 40 odstotkov pri lesnih materialih. Isti kriteriji bodo veljali tudi za leseno pohištvo.

Tropski gozdovi Bornea so znani po tem, da skrivajo še neznane živalske vrste. Biologi in ljubitelji ptic trenutno občudujejo novoodkrito vrsto ptice. Ptico je prvi opazil Richard Webster z Univerze v Leedsu, ko se je hranila na cvetoči omeli.

Gre za drobno, sivo žival v velikosti stržka, ki je zaradi svetlih lis okoli oči videti, kot bi nosila očala. Prav tako ima bele lise na prsih in trebuhu. Ob neki priložnosti jo je slišal tudi peti. Za zdaj je še brez imena, saj znanstveniki o njej ne vedo skoraj nič.

Onesnaženje oljnega madeža, ki ga je povzročila nedavna nesreča na naftni cevi na severu Kitajske, je dosegel Rumeno reko - enega največjih virov pitne vode na Kitajskem.

Kljub prizadevanjem oblasti za preprečitev širjenja naftnega madeža proti reki, so znanstveniki v rečnem toku približno 200 kilometrov nad mestom Zhengzhou, zaznali prve sledi onesnaženosti. Oblasti prebivalce okoliških predelov že opozarjajo naj ne pijejo rečne vode.

Vir: svarog.org

Trikotnik na posamezni plastenki vam pove, iz kakšne plastike je narejena. Na dnu plastenke, plastične embalaže ali posod za shranjevanje živil poiščite trikotnik s številko v sredini in ugotovite, kakšne sestave je vaša plastika.

Če je v trikotniku številka 2, 4 ali 5 oziroma če je plastika označena z okrajšavami HDP ali HPDE, LDPE ali PP, ni razloga za skrb, ker gre za plastične mase, ki ne izpuščajo kemikalij v vodo.

Izogibajte pa se plastični embalaži in izdelkom z oznakami 1 (PET/PETE), 3 (PVC), 6 (PS) in 7 (PC/PLA).

Medtem ko večina severne poloble zmrzuje in se bori s snegom, so temperature na Arktiki neobičajno visoke, poročajo ameriški znanstveniki. Čudne vremenske vzorce moramo tokrat pripisati muhavosti narave in ne zviševanju izpustov toplogrednih plinov, pravijo.

A toplejše vreme bi lahko vplivalo na arktični led, topljenje ledu pa na globalno segrevanje, trdi Mark Serreze iz ameriškega "National Snow and Ice Data Center" v Coloradu: "Na Arktiki je zelo toplo, ponekod celo 5,6 do 8,4 stopinj Celzija topleje kot običajno".

Cestno onesnaženje v Hong Kongu je v preteklem letu v povprečju vsak osmi dan doseglo življenju nevarno stopnjo. Indeks onesnaženja organizacije Environmental Protection Department je pokazal, da je onesnaženje kar 44-krat v preteklem letu doseglo »zelo visoko stopnjo onesnaženosti«, v primerjavi z letom 2005, ko so tako visoko stopnjo onesnaženosti zabeležili le 13-krat.

Tako visoka stopnja onesnaženosti v največji meri ogroža paciente z boleznimi srca in dihalnimi težavami, ki močno slabša njihovo bolezensko stanje. Prav tako pa lahko povzroči težave pri popolnoma zdravih ljudeh, pri katerih predvsem draži oči, povzroča kašelj, otečena grla in dihalne težave.

Le z drastičnim zmanjšanjem proizvodnje govedine lahko kmetijstvo postane manj škodljivo za podnebje.

Ta izsledek je prinesla študija Inštituta za ekološko raziskovanje gospodarstva (Institut für ökologische Wirtschaftsforschung – IÖW) že v lanskem poletju, ko so po naročilu nevladne organizacije Foodwatch (Foodwatch 25. 8. 2009) raziskovali vplive kmetijstva na podnebje.

Dokazuje namreč, da je način prehranjevanja – količina govedine in mlečnih izdelkov, ki jo posameznik zaužije – odločilnega  pomena za podnebje. Letos pa je študija, ki jo je opravila nizozemska okoljska agencija (Netherlands Environmental Assessment Agency) 12. 2. 2009 prinesla naslednje zaključke: Odpoved mesu bi lahko stroške za boj proti podnebnim spremembam zmanjšalo za 20 bilijonov dolarjev.