Danes, ko imamo polne police hrane v trgovinah, nikogar ne skrbi od kod bomo v bližnji prihodnosti dobili prepotrebna gnojila za polja, ki morajo dati vedno več hrane. Danes večino gnojil naša polja dobijo iz nafte, naše kmetijstvo temelji na nafti. Z umetnimi gnojili onesnažujemo podtalnico, uničujemo rodovitno prst in množico mikroorganizmov v tleh.

Ko bo nafte zmanjkalo, potem bodo naši traktorji šli mogoče na vodik? Na kaj bodo pa šla naša polja?

Za rešitev se moramo le ozreti nazaj, do naši dedov. Naši predniki niso imeli nafte, bili so odvisni od tega kar so imeli pri roki. Kakor takrat, tudi danes mečemo z lopatami denar vstran. Dobesedno serjemo denar in še plačamo, da ga splaknejo drugam, kjer onesnažuje okolje in našo pitno vodo.

Plačamo za čisto pitno vodo v katero se poserjemo, plačamo da ga odplaknejo drugam in znova plačamo, da to isto vodo očistijo. Rešitev bi morala biti logična, nehajmo srati v čisto pitno vodo.

Tako se je jezil že dr. Janez Bleiwes glavni in odgovorni urednik Novic iz leta 1854, ki je opozarjal kako nespametno ravnajo Ljubljančani, ko dragocen gnoj po kanalih spuščajo v Ljubljanico. Prav v isti reki umivajo oblačila in zajemajo vodo za kuho. Medtem, ko morajo naša polja dati vedno več žita, in celo ptičji gnoj (guano) uvažamo iz daljne Amerike.

Tudi leta 1885 v Dolenjskih Novicah avtor začne, da dolenjski kmet tarna nad tem, kakšen revež da je, da si ne more nič pridelati, ker nima živine in s tem gnoja. Vendar ga avtor opozori, da gnoj vsak dan celo meče vstran. In nato pokaže, da ne obstaja samo živalski gnoj, ampak tudi človeški gnoj, ki je tudi najboljši od vseh. Zelo priporoča, da človeški gnoj damo v hlevskega.

Človeški gnoj (blato in urin) je najboljši gnoj od vseh, saj je en kilogram enakovreden trem kilogramom najboljšega živalskega gnoja. Vsebuje tri krat več dušika, kot kravji. Vse to avtor priporoča na podlagi lastnih izkušenj in zaključi članek z mislijo, da upa, da ne bo ostal le glas vpijočega v puščavi.

Danes lahko znova recikliramo človeški gnoj skozi postopek vročega kompostiranja, in ko vključimo zraven temperature, še faktor čas, dobimo dozorel kompost, ki je higienično varen in uporaben za pridelavo hrane za ljudi. Tako je naravni krog zaključen in lahko traja neskončno dolgo.

Takšen sistem recikliranja vsebuje tri elemente, stranišče, pokrivni material in kompostni zaboj. Stranišče je lahko znotraj, saj ne smrdi, ne privlači muh, ne potrebuje vode, urin se ne ločuje, ne potrebuje elektrike, ne proizvede nič odpada in na koncu dobim odličen in varen kompost.

Več informacij, z video posnetki, je na voljo na strani humanurehandbook.com kjer si lahko brezplačno prenesete tudi tretji ponatis odlične knjigo Humanure Handbook (na žalost le v angleščini).

Osnovne informacije so na voljo tudi v slovenščini, z video posnetki, ki so podnaslovljeni, na spletni strani http://kompostiranjecloveskegagnoja.com

Danilo Kolar
kompostiranjecloveskegagnoja.com