Cenovni sistemi, ki gospodinjstva spodbujajo k učinkovitejši rabi energije, najbolje pomagajo potrošnikom ohranjati okolje, je prepričan podpredsednik oddelka za prenos in distribucijo električne energije pri podjetju General Electric Bob Gilligan. Po njegovem mnenju je rešitev razvoj naprav, ki se pri porabi energije odzivajo na signale podjetij, ki dobavljajo električno energijo.

"Kot potrošniki mislimo resno, ko izražamo zaskrbljenost glede okolja, a naša dejanja so v skladu z našimi denarnicami. Če res hočemo potrošnike pripeljati do spremembe vedenja, moramo najti cenovne mehanizme, ki nas bodo prisilili k spremembam," trdi Gilligan in dodaja, da je za trajnostni razvoj pomembno uvajanje pametnejše energetske infrastrukture.

Podatki o globalnem segrevanju, ki jih v svojih poročilih navaja Medvladna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC), so čedalje bolj negotovi, v včerajšnji izdaji poroča britanski časnik Telegraph. Poročilo ameriškega meteorologa Anthonyja Wattsa namreč kaže, da je IPCC številne merilne postaje postavil v bližino stavb in naprav, ki oddajajo toploto.

Kot piše Telegraph, so strokovnjaki IPCC eno od merilnih postaj namestili v bližino zunanje enote klimatske naprave, ena naj bi se nahajala v neposredni bližini sežigalne peči, postaja na rimskem letališču pa naj bi celo zajemala tople izpuste mimo vozečih letal. Watts je v svojem poročilu navedbe podkrepil tudi s fotografijami.

Piše: Nara Petrovič v novi Vivi www.viva.si

Zakaj velika svetovna podjetja ne prehajajo na povsem ekološke rešitve? Ker ekologijo dojemajo kot nekaj, kar je v nasprotju z ekonomijo in rastjo, kot nekaj, kar je neizogibno dražje in bolj zapleteno od zdajšnjega načina proizvodnje. Pa je to res?

Stef Kranendijk, direktor podjetja Desso, enega od vodilnih evropskih proizvajalcev talnih oblog, ne misli več tako. Prepričan je, da je edina pot do uspešnega gospodarstva trajnostni razvoj, uporaba izključno neoporečnih, čistih materialov, ki ne škodujejo zdravju in jih je možno bodisi kompostirati bodisi preprosto vrniti v tehnološki proizvodni proces. Namesto da bi novi izdelki po uporabi romali na smetišče, jih lahko vržete na kompost (če so organskega izvora) ali pa vrnete proizvajalcu, ki jih bo s preprostimi postopki preobrazil v nove izdelke.

ZAKLJUČEK AKCIJE PLANETU ZEMLJA PRIJAZNO VOZILO 2009

Z podelitvijo Velikega zelenega znaka v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije se je zaključila akcija Planetu Zemlja prijazno vozilo 2009. Zmagovalec akcije je blagovna znamka Toyota, ki je povprečne izpuste CO2 v letu 2009 zmanjšala kar za 8,2 odstotne točke. Nagrado je prevzela gospa Jasna Baller, predstavnica za stike z javnostjo družbe Toyota Adria.

Toyota je Veliki zeleni znak prejela za zmanjšanje povprečnih izpustov CO2 vseh modelov vozil prvič registriranih v Sloveniji v letu 2009. Povprečni izpusti CO2 vseh modelov vozil blagovne znamke Toyota so se zmanjšali iz 159 g/km v letu 2008 na bistveno manj obremenjujočih 146 g/km.

Ključna stališča v zvezi s projektom 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj, poslana Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) v okviru bankine javne obravnave poročila o vplivih na okolje

Tri nevladne organizacije, ki delujejo na področjih trajnostnega razvoja in varstva okolja (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus društvo za sonaraven razvoj in Slovenski E-Forum) poslale svoja stališča v okviru javne obravnave EBRD o poročilu o vplivih na okolje TEŠ Evropski banki za obnovo in razvoj.

Glede na spodaj navedene in druge argumente so vse tri nevladne organizacije pozvale EBRD, da zaprošenega posojila ne odobri za takšen projekt, kot je predstavljen v postopku zdaj.

Preiskava, ki jo je izvršil Digos (preiskovalni oddelek specialnih operacij italijanske državne policije) za tržaško tožilstvo glede kršitve zakona Seveso, potrjuje popolno odsotnost kateregakoli načina preprečevanja nevarnosti, ki bi se lahko pripetile v industrijskih obratih. To je naša organizacija že prijavila. Dosje, ki ga je pripravila Digos, nam prikazuje pretresljiv razpad dela institucij.

Že vrsto let se javne ustanove, ki med seboj konkurirajo, trudijo, da ne bi uporabile zakonov o varnosti državljanov v primeru tveganja nesreč v industrijskih objektih. In to veliko dizinformativno prikrivanje je pripomoglo, da je imel projekt plinskega terminala španske družbe Gas natural v Trstu prosto pot.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je tudi uradno odprla razstavo Slovenija 50+: razstavo o mogočih posledicah podnebnih sprememb.

Odprtje je potekalo v Mercator centru Šiška v Ljubljani, kjer bo razstava na ogled do 28. februarja.  Nato se seli v Maribor, kjer bo v Mercator Centru Maribor postavljena od 1. do 14. marca. (celoten razpored oz. pot razstave po Sloveniji na na www.slovenija50+.si).

Društvo Za živali pripravi vsak mesec v sodelovanju z Zavodom Pekarna - magdalenske mreže vegansko večerjo. Tokratna je bila prav posebna, saj je bila v znamenju solidarnostne zabave za dr. Martina Ballucha in druge avstrijske aktiviste za pravice živali, ki jih je avstrijska policija aretirala in zaprla, čeprav za to ni imela niti najmanjšega povoda.

O tem, kaj se dogaja v demokratični Avstriji z ljudmi, ki se bojujejo za pravice živali, smo se pogovarjali tudi s predsednico društva Za živali Urško Breznik in razmišljali o tem, če se kaj podobnega lahko zgodi tudi našim aktivistom.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da se je kislost oceanov v zadnjem času povečala mnogo bolj kot kdajkoli prej v zadnjih 65 milijonih let, zaradi pojava pa so najbolj ogroženi mikro organizmi, kar lahko vpliva na zaloge hrane po vsem svetu, ugotavljajo znanstveniki.

Strokovnjaki iz univerze v Bristolu so pripravili študijo, v kateri so preučili, kako so se skozi zgodovino spreminjale ravni kislosti v oceanih. Ugotovili so, da zvišana raven kislosti vpliva na izumiranje organizmov pri dnu prehranjevalne verige, kar bi v prihodnosti lahko ogrozilo celoten ekosistem. Na kislost v svetovnih morjih naj bi vplival tehnološki napredek, še posebej pa povišane emisije ogljikovih dioksidov.

Intervju z g. Antonom Komatom

Mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo. Agens movens vseh velikih naravovarstvenih akcij zadnjih 20 let, pisec različnih knjig o ekologiji, ki kot predavatelj, kolumnist in avtor televizijskih oddaj vodi svoj osebni projekt ekološkega opismenjevanja. Medtem ko sta politika in gospodarstvo ob svetovni krizi obupana, jo on jemlje kot priložnost za pohod simbiotskega človeka, ki bo za svojega zaveznika na zemlji spet vzel naravo.

Zakaj kmetijstva ni mogoče ustrojiti po hiperprodukciji industrije, ki lahko vsako leto proizvede več izdelkov?
Njiva ni fabrika. Kmetijstvo zavezuje človeka k spoštovanju naravnih zakonov, ti pa so močnejši od zakonov industrije. Pšenica danes potrebuje natanko toliko dni, da dozori, kot jih je v času faraonov. A mi smo kmetijstvo s sonca preusmerili na nafto. Dokler je bila nafta poceni, je delovalo.

Poslanci so z 48 glasovi za, dvema glasovoma proti in šestimi vzdržanimi potrdili profesorja na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Roka Žarnića za novega okoljskega ministra. Žarnić je v prvem nagovoru pred državnim zborom izpostavil, da pričakuje dobronamerno kritiko poslank in poslancev, ki mu bo pomagala iskati odgovore na težka vprašanja in najti rešitve za probleme, ki so pred njim.

Žarnić je sicer že na zaslišanju pred odborom državnega zbora za okolje izpostavil večanje učinkovitosti ministrstva in vizijo do leta 2012. Do takrat želi rešiti problem odpadkov in vodnih virov ter tretje prometne osi.

Vlada RS je na podlagi Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/2009) izdala Uredbo o podrobnih ukrepih za pridelavo gensko spremenjene koruze ter Uredbo o določitvi prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin (GSR) in odškodnin za nenamerno prisotnost gensko spremenjenih organizmov (GSO) v gensko nespremenjenih rastlinah in pridelkih.

Več na  www.vlada.si.

Evropski parlament je 10. februarja 2010 na plenarnem zasedanju v Strasbourgu 10. februarja sprejel Resolucijo o izidu konference o podnebnih spremembah v Kobenhavnu.

Dostopna je tukaj.

Evropska komisija je 11. februarja objavila poročilo o izvajanju t.i. nitratne direktive, katere namen je preprečevati onesnaževanje površinskih voda in podtalnice, ki ga povzroča kmetijstvo. Iz poročila izhaja, da izvajanje omenjene direktive kaže uspeh, saj ravni nitratov v vodah po Evropski uniji padajo.

Vendar pa v nekaterih regijah koncentracija nitratov presega standarde EU na področju kakovosti voda, zato si morajo kmetje še naprej prizadevati za bolj sonaravno kmetovanje.

Poročilo je dostopno tukaj. 

Vir: http://ec.europa.eu/slovenija/

Večje število električnih avtomobilov na naših cestah lahko poveča ogljikove izpuste, razen v primeru, da jih poganja zelena energija, pravi novo neodvisno poročilo naročeno s strani Friends of the Earth Europe, Greenpeace in Transport & Environment. Okoljevarstvene organizacije pozivajo k nacionalnim ciljem za obnovljive vire energije (OVE), ki bi zagotovili, da so emisije iz električnih avtomobilov resnično ničelne.

Celotno izjavo objavljamo na www.cnvos.info.

V kampanji ‘Rešite naša semena’ so pripravili peticijo, naslovljeno na Evropsko komisijo in druge politične oblasti v Evropi, s katero pozivajo k prepovedi GSO v semenih...

Peticijo ‘Rešite naša semena’ lahko podprete na: www.saveourseeds.org/int/slovenia/.

Vir: www.itr.si

Možnosti preprečevanja načrtovanja in odobritve projektov v občutljivem visokogorskem prostoru so se leta 2009 še naprej zmanjševale.

Avstrijska planinska zveza (OeAV) je zato javno opozorila na uničevanje virov alpske pokrajine in virov sprostitve in prostega časa, zahteva pa tudi vzpostavitev okvirnih pogojev, ki bodo zagotavljali uravnoteženost urejanja alpskega prostora, saj bo to preprečevalo nadaljnjo izgubo vrednosti značilne podobe alpske pokrajine.

Več na www.cipra.org. 

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti - 2010

Združeni narodi so se  odločili, da leto 2010 razglasijo za Mednarodno leto biotske raznovrstnosti. V svetu smo priča naraščajočemu pritisku na naravne vire, ki se med drugim kaže  tudi v posegih v življenjski prostor rastlinskih in živalskih vrst, ki na ta način postajajo vedno bolj ogrožene ali pa že izumirajo.

Izgubljanje biotske raznovrstnosti je eden izmed najbolj perečih problemov današnje družbe, še bolj pa slaba popotnica za življenje bodočih rodov, zato smo dolžni ukrepati ZDAJ in za vsak poseg v prostor PAMETNO PRESODITI, ali je res upravičen.

Zeleno javno naročanje je opredeljeno kot postopek, s katerim javna uprava naroča in kupuje blago in storitve, ki imajo skozi svoj celoten življenjski krog manjši vpliv na okolje.

Da gre za ogromne zneske, potrjuje podatek, da za nakup pisarniške in računalniške opreme, pohištva, prevoznih sredstev in storitev, energentov, delovne opreme in vzdrževalne storitve ter druge pripadajoče izdelke in storitve javni sektor v državah članicah Evropske unije porabi okoli dve milijardi evrov, kar je skoraj šestina celotnega bruto družbenega proizvoda.

V Sloveniji je ta delež za nekaj odstotnih točk nižji in dosega 13 odstotkov, je udeležencem nacionalne konference o zelenem javnem naročanju pojasnil  minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj je pripravila odziv na moderatorsko poročilo spletnega posveta "Kako bomo premagali podnebne spremembe?". Celotno besedilo odziva je dostopno na spletnem Državljanskem forumu Evropske razprave (http://www.evropske-volitve.si/novice/85.html).

V spletnem posvetovanju, ki je potekalo od 17. novembra 2009 do 15. januarja 2010, je bilo objavljenih 55 prispevkov in zabeleženih 3000 ogledov foruma.

O plastičnih vrečkah govorimo z negativnim prizvokom, ker so neprijazne za okolje. Po drugi strani pa so nam še kako potrebne pri nakupovanju, kjer nam jih trgovci ponujajo brezplačno (npr. za sadje, čevlje, obleke …) ali pa zanje na blagajni celo plačamo.

Potrošniške navade so krive za to, da letno na svetu proizvedejo 4 do 5 bilijonov plastičnih vrečk, od katerih jih je pozneje recikliranih oz. kakorkoli predelanih največ nekaj odstotkov, ostale pa končajo v zabojnikih za smeti ali kar v naravi (v obcestnem grmovju, vodi, kanalizaciji itd.).

Prireditelji iger so se izkazali pri gradnji energetsko učinkovitih objektov, na nekaterih drugih področjih pa jim je spodletelo, na primer pri zmanjševanju izpustov, povezanih s transportom na olimpijskih igrah. "Bronasta kolajna je v redu, a lahko bi bilo precej bolje," je povedal David Suzuki, ustanovitelj najvplivnejše kanadske okoljevarstvene fundacije, ki je sodelovala s prireditelji olimpijskih iger.

Poročilo je krivdo za nekatere spodrsljaje pripisalo Mednarodnemu olimpijskemu komiteju, ki po eni strani promovira zaščito okolja, na drugi strani pa naredi premalo, da bi prireditelji prenesli ideje v dejanja. Ali kot so zapisali avtorji poročila: "Zgovoren podatek je, da se večina ljudi sploh ne zaveda, da je zaščita okolja eden od treh uradnih stebrov olimpijskega gibanja."

Toplogredni plini v hladilnikih in zamrzovalnikih velikih trgovin so vsaj tako velika grožnja za okolje kot plastične vrečke, trdi študija, ki jo je izvedla britanska "Environmental Investigation Agency (EIA)".

Kemikalije, ki se izločajo iz hladilnikov, predstavljajo 30 odstotkov vseh izpustov iz trgovin, a kljub temu je le pol odstotka trgovin opremljenih z zeleno tehnologijo. Raziskava je s prstom pokazala na "etično" verigo Co-operative Group, ki je dobila najslabše ocene.